Pogosta vprašanja
Pogosta vprašanja in odgovori
ODGOVOR: Z uveljavitvijo novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je prišlo tudi pri sami objavi javnih razpisov do določenih sprememb. Ena od njih je tudi novost, da razpisa za sofinanciranje delovanja v mednarodnih znanstvenih združenjih, kot takega ARRS ni več objavljala. Ob pripravi instrumentov financiranja v Splošnem aktu o postopkih je bila na Delovno skupino za pripravo izhodišč za izvedbo prehoda na novo zakonodajo dana pobuda, da stroški delovanja funkcionarjev v mednarodnih znanstvenih združenjih in članarine niso več predmet sofinanciranja. Pobudo je delovna skupina podprla (6. seja v letu 2022) in sklenila, da se financiranje članarin umakne, ker so sredstva zagotovljena iz drugih sredstev, kar je podprl tudi znanstveni svet agencije.
ODGOVOR:
Odpiranje prijav: rok – kot je določen v javnem razpisu (največ 8 dni od roka za oddajo prijav oz. 3 delovne dni če ni v okviru elektronskega prijavnega sistema);
Sestava zapisnika o odpiranju (rok v predpisih ni določen);
Vrnitev nepravočasnih prijav prijaviteljem (če ni bila oddaja na DF) – rok v predpisih ni določen;
Poziv k dopolnitvi formalno nepopolnih: v 8 delovnih dneh od konca odpiranja se pozove k dopolnitvi formalno nepopolnih prijav; rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 8 dni delovnih dni od prejema poziva;
Izdaja sklepov o zavrženju za nepopolne prijave in za formalno nepopolne, ki jih na poziv prijavitelj ne dopolni – rok v predpisih ni določen;
Administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev in izdaja sklepov o zavrnitvi za prijave neupravičenega prijavitelja in za prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev – rok v predpisih ni določen;
Izvedba ocenjevalnega postopka: izdelava predloga prednostnega seznama prijav s strani strokovnega telesa – rok v predpisih ni določen;
Obravnava prednostnega seznama na ZSA in sprejem Sklepa ZSA o predlogu sklepa o izboru prijav – rok v predpisih ni določen;
Izdaja sklepa direktorja o izboru prijav – rok v predpisih ni določen;
Vročitev sklepov o izboru prijav – rok v predpisih ni določen;
Objava rezultatov (seznam izbranih in neizbranih) – v 8 dneh od dneva odposlanih sklepov o izboru prijav;
Objava dokončnih rezultatov – v 8 dneh po odločitvi upravnega odbora o ugovorih.
Vzporedno lahko teče ugovorni postopek zoper sklepe o zavrženju ali sklepe o zavrnitvi in sklepe o izboru – rok za odločitev UO je 60 dni od prejema ugovora.
Objava seznama recenzentov za projekte in programe: po zaključku Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za tekoče leto (po prejetju soglasja vseh partnerskih agencij in izdaji sklepov o izboru) in Javnega poziva za ocenjevanje programov (po izdaji obvestil o ocenah).
ODGOVOR: (So)financiranje iz Sklada NOO je možno do 30. 6. 2026. Podaljšanje upravičenega obdobja za (so)financiranje ni predvideno.
ODGOVOR: Ne. Tudi če je raziskovalčeva polna delovna obveznost za znanstvenoraziskovalno delo financirana iz nedržavnih sredstev, dopolnilna zaposlitev ne more biti financirana iz integralnih sredstev državnega proračuna (kar so tudi sredstva ARIS).
»Načrtovani in predvideni javni razpisi in javni pozivi ARIS v letu 2024»
nisem zasledil, da bi bil v letu 2024 predviden Javni razpis za sofinanciranja nakupov raziskovalne opreme (npr. Paket 23). Zanima me, če je v letu 2024 tak razpis načrtovan ali ne.ODGOVOR: ARIS objavlja javne razpise na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta agencije v skladu s proračunskimi možnostmi. Po podatkih glede višine proračunskih sredstev, s katerimi razpolagamo ta hip, v letu 2024 ne načrtujemo objave Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 23)..
ODGOVOR: ARIS pri objavi javnih razpisov sledi določilom veljavnih pravnih podlag. Javni razpis za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 21) je bil objavljen na podlagi Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti,
ki je določal, da se na javni razpis lahko prijavijo javni raziskovalni zavodi, univerze in drugi javni zavodi, ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov oziroma infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki v 133. členu določa, da so prijavitelji na javni razpis lahko javne raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v obliki programskega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali infrastrukturne dejavnosti v okviru institucionalnega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Javni razpis za (so)financiranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 22) v letu 2023 je sledil Splošnemu aktu o postopkih.Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
ODGOVOR: Postopek ocenjevanja projektov je določen v Splošnem aktu o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Splošni akt o postopkih) ter Splošnem aktu o strokovnih telesih ARRS (Splošni akt o telesih). Poleg splošno veljavnega postopka ocenjevanja, so v VII.poglavju Splošnega akta o postopkih podrobneje urejeni tudi postopki za posamezne vrste prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (raziskovalni projekti, mednarodno sodelovanje, itd). Postopek ocenjevanja je opisan v slikovnem prikaz postopka
in vsebuje prikaz splošnega postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja raziskovalnih projektov, postopek imenovanja recenzentov in postopek izbora prijave s strani recenzentov.
ODGOVOR: 43. člen Splošnega akta o postopkih določa, da se kvantitativna ocena A3 določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje petletno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva ARIS iz državnega proračuna se ne upoštevajo. Prav tako se ne upoštevajo sredstva, pridobljena v okviru Kohezijskega sklada. 43. člen Splošnega akta o postopkih določa izjemo, in sicer da se upoštevajo sredstva kohezijske politike EU, pridobljena v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter pripadajoča nacionalna soudeležba, razen sredstev, pridobljenih za nabavo opreme in gradnjo ali obnovo nepremičnin (sredstva investicij).
ODGOVOR: V primeru, da je publikaciji že dodeljena tipologija, lahko raziskovalna organizacija, knjižnica ali Osrednji specializirani informacijski center (OSIC), ki menijo, da tipologija ni pravilna, podajo vlogo, ki se jo naslovi na ARIS (e-naslov: Tina.Mavric@aris-rs.si). Sledi izvedba enakega postopka, kot poteka za spreminjanje seznamov in je predviden v 158. členu Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22). Vlogo strokovno obravnava pristojni OSIC. V okviru obravnave OSIC pridobi mnenje člana znanstvenoraziskovalnega sveta ved (ZSV) z ustreznega področja in potrebne dodatne informacije. OSIC na podlagi obravnave pripravi predlog sklepa o vlogi in ga posreduje pristojnemu ZSV v obravnavo. Če se ZSV s predlogom OSIC ne strinja, lahko zahteva od OSIC dodatno obrazložitev ali pridobi dodatno oceno enega ali po potrebi več strokovnjakov. ZSV pripravi predlog sklepa za obravnavo na Znanstvenemu svetu ARIS, ki sprejme obrazloženi sklep o vlogi. ARIS o sklepu obvesti vlagatelja vloge.
ODGOVOR: Kratka predstavitev postopka izbora raziskovalnih projektov (strokovna telesa, ki sodelujejo v postopku izbora raziskovalnih projektov) in časovnica Postopek izbora in strokovnih teles v njem Časovnica razpisa 2023
Ali moramo vse stroške, predvidene do konca leta 2023, tudi porabiti do konca 2023?
Kako je z amortizacijo; trenutno obstaja želja po nakupu OS, vendar učinek sedanjega nakupa sega v leto 2024 in 2025.
ODGOVOR: Potrebno je izhajati iz Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23, v nadaljevanju: uredba).
ODGOVOR: Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: uredba) pri raziskovalnih projektih res ne vsebuje posebne določbe o odprtem dostopu, vendar je desiminacija rezultatov projekta vedno bila in je upravičen strošek projekta. V 34. členu uredbe je navedeno, da so upravičeni neposredni stroški materiala in storitev v zvezi z raziskovalnim delom, t.j. stroški, ki so neposredno potrebni za izvedbo projekta.
ODGOVOR: Odgovor je da, način je pa glede na vir drugačen; za MR je urejeno direktno, ker je strošek usposabljanja MR (tretji odstavek 9. člena) za ostale pa:
za stabilno: v četrtem odstavku 8. člena:
za projekte: v tretjem odstavku 40. člena:
ODGOVOR: Nakup trajne licence je nakup neopredmetenega sredstva in ne spada med neposredni material in stroške storitev, ker gre za investicijo. Vendar pa programsko orodje, ki ga potrebujete za svojo raziskavo lahko štejemo kot raziskovalno opremo in strošek amortizacije raziskovalne opreme je upravičen strošek usposabljanja mladega raziskovalca. To pomeni, da raziskovalna organizacija iz vira za nakup osnovnih sredstev (vir se oblikuje tudi iz poročanih sredstev za amortizacijo za raziskovalno dejavnost) kupi raziskovalno opremo in potem strošek amortizacije pokrije iz sredstev za izvajanje usposabljanja mladega raziskovalca.
ODGOVOR: Pri stabilnem financiranju ni prenosa ur v naslednje leto. Raziskovalni programi (po starem) so imeli določeno koliko ur ima kateri od programov, sedaj ure niso določene temveč so določena sredstva, ki jih raziskovalna organizacija sama planira, seveda z upoštevanjem omejitev iz Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (uredba). Prenos sredstev – oblikovanje kratkoročno odloženih prihodkov je dovoljeno z upoštevanjem omejitev iz uredbe (14. in 45. člen uredbe).
ODGOVOR: Stroški zaščite intelektualne lastnine so upravičeni stroški raziskovalnega projekta, kjer je izum nastal. Stroški zaščite intelektualne lastnine so upravičeni stroški raziskovalnega programa, kjer je izum nastal. V kolikor se je izvajanje projekta oziroma programa že zaključilo so stroški za zagotovitev varstva intelektualne lastnine upravičeni stroški v okviru ISF-U (institucionalni steber – upravljavska in podporna dejavnost).
ODGOVOR: Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23, v nadaljevanju: uredba) v 9. členu določa, da se v okviru raziskovalnih programov financirajo stroški dela za zaposlene raziskovalce ter tehnične in strokovne sodelavce, ki so vključeni v izvajanje raziskovalnih programov glede na obseg opravljenega dela na raziskovalnem programu. V 39. členu uredbe je določeno, da se pri stroških plač, prispevkih delodajalca in povračila stroškov v zvezi z delom upošteva obseg sodelovanja posameznega člana v okviru posameznega raziskovalnega projekta. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Navedeno pomeni, da je izplačilo uspešnosti iz povečanega obsega dela lahko upravičen strošek raziskovalnega programa oziroma projekta samo izjemoma, če je izpolnjen pogoj iz 22. d. člena ZSPJS (kadar RO razpolaga s sredstvi iz prihrankov sredstev za plače iz tega namena).
ODGOVOR: Skladno z drugo alinejo drugega odstavka 9. člena Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: uredba) se v okviru PSF-O financirajo stroški dela, stroški material in storitev ter amortizacije neposredno potrebnih za izvedbo raziskovalnih programov. In sicer:pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov pripisati posameznemu raziskovalnemu programu, pri čemer ti stroški ne smejo biti pokriti iz drugih virov;
ODGOVOR:
ODGOVOR:
ODGOVOR: Vlogo za prenos raziskovalnih ur z vključeno obrazloženo utemeljitvijo se lahko posreduje na naslov Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS). Vloga je dostopna na strani ARIS-PRENOS-RAZ-UR-2024.docx. Skladno s Pravili o izvajanju spremljanja porabe sredstev in nadzora nad namensko porabo sredstev, ki jih ARIS dodeljuje iz proračuna RS, št. 060-41/2024-1 z dne 12. 11. 2024, vlogo obravnava Komisija za namensko porabo sredstev, ki jo imenuje direktor ARIS.Uredbo o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (UL RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23; v nadaljnjem besedilu: Uredba) dovoljena odstopanja, kot določa 40. člen navedene Uredbe. V okviru poročanja PRU je dovoljeno odstopanje 5% glede na realizirane/izplačane raziskovalne ure, medtem ko v okviru finančnega poročila v okviru odobrenih sredstev v strukturi raziskovalnega projekta, lahko poraba po posameznih stroškovnih elementih odstopa v breme oziroma korist enega ali več stroškovnih elementov, pri vsakem največ do 15 %. V letnem finančnem poročilu glede namenske porabe sredstev proračuna mora izvajalec priložiti finančni obračun s podano porabo sredstev za posamezni raziskovalni projekt.
ODGOVOR: ARIS je ena izmed dvanajstih evropskih agencij, ki so v letu 2020 podpisale dogovor o MLA. Dogovor o MLA so poleg ARIS podpisale tudi: DFG (Nemčija), FNR (Luksemburg), FNRS (Belgija), FORMAS (Švedska), FWF (Avstrija), FWO (Belgija), GA ČR (Češka), HRZZ (Hrvaška), NCN (Poljska), RCN (Norveška) in SNSF (Švica). Neposredno sodelovanje je trenutno možno z naslednjimi sedmimi agencijami: Avstrija (FWF), Belgija / Flandrija (FWO), Češka (GA ČR), Hrvaška (HRZZ), Luksemburg (FNR), Poljska (NCN) in Švica (SNSF). Sodelovanje s štirimi agencijami DFG (Nemčija), FNRS (Belgija), FORMAS (Švedska) in RCN (Norveška) še ni vzpostavljeno.
ODGOVOR: ARIS od leta 2023 raziskovalne projekte Weave, kjer ARIS nastopa kot partnerska agencija, ne (so)financira na podlagi objavljenega javnega razpisa, ampak na svoji spletni strani objavi podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s strani ARIS. Informacije za prijavitelje so dostopne na strani: https://www.aris-rs.si/sl/medn/vodilna/predstavitev.asp
ODGOVOR: Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt v sodelovanju s partnersko agencijo v okviru rednega letnega nacionalnega javnega razpisa ARIS za (so)financiranje raziskovalnih projektov. Predlagamo, da spremljate spletno stran: https://www.arrs.si/sl/progproj/rproj/ in https://www.arrs.si/sl/razpisi/.
ODGOVOR: ARIS na podlagi Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije v skladu s proračunskimi možnostmi (so)financira udeležbo prijaviteljev v raziskovalnih projektih Weave, ki so se na razpisu vodilne agencije uvrstile med 20 % najbolje ocenjenih raziskovalnih projektov v okviru
sheme izbora prijav pri vodilni agenciji (prag za (so)financiranje) in so jih vse sodelujoče partnerske agencije sprejele v (so)financiranje. Izjemoma je možno v skladu s Sporazumom o multilateralni shemi vodilne agencije financirati tudi projekte, ki so pozitivno ocenjeni, a ne dosegajo 20 % praga, če se s tem strinjajo vse vključene partnerske agencije.
ODGOVOR: Da, lahko oddate več prijav za več držav v točki 2 javnega razpisa – od a do f; samo ne v okviru ene skupine držav. Za skandinavske in baltske države lahko oddate samo eno prijavo.
ODGOVOR: Med sodelujočimi raziskovalci v Republiki Sloveniji mora biti vključen vsaj en doktorski študent ali raziskovalec, pri katerem od njegovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata; od leta 2020 naprej). Torej doktorski študent ali mlajši doktor.
ODGOVOR: Ne, prijavitelj je dolžan priložiti potrdilo o veljavnem statusu doktorskega študenta (in potrdilo o temi ni dovolj).
ODGOVOR: Pogoj, da mora biti vodja aktivnosti bilateralnega sodelovanja na RO prijaviteljci zaposlen 20 %, velja samo za enostranske razpise. Za dvostranske razpise to ni pogoj.
ODGOVOR: Pri aktivnostih bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot dvostranski razpis, mora prijava aktivnosti bilateralnega sodelovanja izpolnjevati vstopne pogoje v obeh državah. Izpolnjevanje vstopnih pogojev za prejete prijave preverjata obe sodelujoči državi, vsaka za svojo stran. Pri enostranskem razpisu pa prijave sprejema samo ARIS. Tudi postopek ocenjevanja je malo drugačen.
ODGOVOR: Pri oddaji zahtevka za povračilo sredstev je obvezna priloga vsebinsko poročilo (v katerem na kratko opišete aktivnosti). V letu po zaključku vaše aktivnosti bilateralnega sodelovanja pa boste pozvani k oddaji zaključnega poročila preko portala Digital forms. Vmesnih poročil ni, saj ne gre za raziskovalne projekte, ampak aktivnosti bilateralnega sodelovanja.
ODGOVOR: Ne, soglasje vodje aktivnosti aktivnosti bilateralnega sodelovanja je potrebno priložiti le v primeru, da se prijavljate na enostranski razpis.
ODGOVOR: Točka 5.2 javnega razpisa določa, da morajo biti vsi sodelujoči raziskovalci na aktivnosti bilateralnega sodelovanja vpisani v Evidenco RO oz. register zasebnih raziskovalcev. Izumova številka ni dovolj.
ODGOVOR: Uporabnik je splošna vloga, ki jo potrebuje vsak, ki se lahko prijavi v DF. Kdor odpre obrazec je lastnik tega obrazca in ga lahko ureja in pravico urejanja tudi dodeli drugim uporabnikom (če nastavitve obrazca to dopuščajo). Vodja projekta je oseba, ki je na obrazcu navedena kot vodja in v tej vlogi tudi kot prvi podpiše obrazec. Uporabnik ima lahko dodatno vlogo zakonitega zastopnika. V tem primeru mu je omogočeno obrazec tudi kot zadnjemu podpisati in s tem je obrazec oddan. Uporabnik je torej lahko hkrati zakoniti zastopnik in vodja projekta in v tem primeru sam obakrat podpiše obrazec.
ODGOVOR: Od uveljavitve Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti (ZZrID) in Splošnega akta o stabilnem
financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
starost ni omejena. Kandidat za mladega raziskovalca lahko vstopi v sistem financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev najkasneje štiri leta po zaključku študijskega programa druge stopnje (upošteva se leto zaključka). Vpis na doktorski študij mora biti izveden preko spletnega portala eVŠ. Vsa določila v zvezi z mladimi raziskovalci mora vključevati akt prejemnika stabilnega financiranja.
1.1. Če je zahtevano pozitivno poslovanje vsakega posameznega programa, kako se lahko porabijo presežki na posameznem programu? Samo za ta program ali se lahko poljubno prerazporejajo med programi, če je to v skladu z akti raziskovalne institucije?
2. Poraba presežkov na projektih ARIS: Ali je dovoljeno letne presežke na posameznem projektu ARIS uporabiti za nakup opreme, ki ni namenjena temu projektu? So kakšne druge vsebinske omejitve?
3. Pričakovani presežek odhodkov nad prihodki v določenem letu - pod kakšnimi pogoji je to dovoljeno (kot AČR)? Če ga moramo napovedati, koliko vnaprej in kaj mora napoved vsebovati?
ODGOVOR: Namenska poraba sredstev je urejena v Uredbi o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list št. 35/22, 144/22 in 79/23, v nadaljevanju: uredba).
ODGOVOR: Postopek ocenjevanja izhaja iz Pravil o protokolu izvedbe postopkov za (so)financiranje inovacijske dejavnosti, ki predstavlja interni splošni akt ARIS in je skladen z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvu (ZPOP-1). Postopek ocenjevanja izvaja komisija za dodelitev sredstev na način, kot izhaja iz slikovnega prikaza postopka (priloga).
ODGOVOR: Pojasnilo o postopku sprejetja ter postopkih sprememb in dopolnitev splošnega akta Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Vprašanja, za katera menite, da bi zanimala tudi koga drugega
od kolegov raziskovalcev in/ali inovatorjev, lepo prosimo, posredujte na naslov
vprasanja.odgovori@aris-rs.si .
Vprašanja bomo pregledali in se potrudili čimprej posredovati ustrezne odgovore.
