JAVNI POZIV »Nadgradnja aplikativnih projektov ARIS (JP NAP)«

Pregled razpisa

 

 

 

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana

objavlja

JAVNI POZIV »Nadgradnja aplikativnih projektov ARIS (JP NAP)«

 

 

na podlagi:

• Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L 2024/2509, z dne 26. 9. 2024);
• Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, s spremembami);
• Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021), s spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1060/EU);
• Uredbe (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi Uredb (EU) 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022);
• Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 (UL L št. 433 I z dne 22. 12. 2020), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2024/765 z dne 29. februarja 2024;
• Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 90149 z dne 5. 12. 2023);
• Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73-117, s premembami);
• Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskovanje in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L št. 170 z dne 12. 5. 2021, s spremembami);
• Uredbe o ratifikaciji Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa št. 2014/335/EU, Euratom (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/21);
• Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, s spremembami) (v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov);
• Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L št. 295 z dne 21. 11. 2018, s spremembami) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2018/1725);
• Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014), s spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba GBER);
• Uredbe Komisije (EU), št. 2023/2831, z dne 13. 12. 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L, 2023/2831 z dne 15. 12. 2023);
• Priporočila Komisije 2003/361/ES, z dne 6. maja 2003, o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (priloga I Uredbe Komisije ES št. 364/2004 z dne 25. 2. 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003);
• Sklepa Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju in Priloga k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju, objavljena na spletni strani https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/guidance/GL_corrections_pp_irregularities_SL.pdf in  https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/guidance/GL_corrections_pp_irregularities_annex_SL.pdf; 
• Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016) (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah);
• Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23 in 13/25) (v nadaljnjem besedilu: Uredba EKP);
• Resolucije o Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2022–2030 (Uradni list RS, št. 49/22, v nadaljnjem besedilu: ReZrIS30 oz. v primeru navedbe Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije: ZRISS 2030);
• Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F) (v nadaljnjem besedilu: ZJN-3);
• Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25) (v nadaljnjem besedilu: ZZrID);
• Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A);
• Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20– odl. US, 18/23 – ZDU-1O 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25);
• Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05– uradno prečiščeno besedilo, 89/07– odl. US,126/07– ZUP-E,48/09,8/10– ZUP-G,8/12– ZVRS -F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23);
• Proračuna Republike Slovenije za leto 2025 (DP2025) (Uradni list RS, št. 123/23 in 104/24),
• Proračuna Republike Slovenije za leto 2026 (DP2026) (Uradni list RS, št. 104/24);
• Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (ZIPRS2526) (Uradni list RS, št. 104/24 in 17/25 – ZFO-1E in 32/25 – ZJU-1);
• Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24);
• Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 - uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri) (v nadaljnjem besedilu: ZIntPK);
• Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22 in 17/25) (v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-2);
• Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06-ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22) (v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ);
• Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) (Uradni list RS št. 163/22) (v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu osebnih podatkov);
• Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24) (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
• Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 - uradno prečiščeno besedilo in 121/21) (v nadaljnjem besedilu: ZZad);
• Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP);
• Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);
• Zakona o izumih iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo);
• Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 37/08);
• Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 - ZNOrg);
• Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23);
• Sporočila Komisije Okvir za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije 2022/C 414/01 (UL C 414 z dne 28. 10. 2022) (v nadaljnjem besedilu: Okvir za DP za RRI);
• Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027 (št. CCI 2021SI6FFPA001, z dne 12. 9. 2022, s spremembami), dostopno na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/; 
• Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, št. CCI 2021SI16FFPR001, z dne 22. 11. 2024, različica 2.0 (v nadaljnjem besedilu: Program EKP 2021-2027), dostopno na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/; 
• drugih delegiranih in izvedbenih aktov, ki jih Evropska komisija sprejme v skladu s členoma 113 in 114 Uredbe 2021/1060/EU, z vsemi spremembami;
• Meril za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije, verzija 2.0 (marec 2025), dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2025/03/Merila_03_03_.2025_popravek-Meril-po-seji-18.3.2025_cistopis.pdf, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
• Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o financiranju ZRD);
• Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11);
• Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24);
• Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije, verzija 1.1, oktober 2023, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/02/Strategija-S5_verzija_1_1.pdf,   vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem besedilu: S5);
• Navodil organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje in poročanje o izvajanju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027, avgust 2024, dostopno na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
• Navodil organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, marec 2023, dostopno na: https://evropskasredstva.si/navodila/, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodb;
• Celostne grafične podobe 2021-2027, dostopno na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/; 
• Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021−2027, dostopno na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
• Navodil organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2021–2027, avgust 2024, dostopno na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
• Metodologije za zeleno proračunsko načrtovanje ver. 1.0 z dne 21 . 9. 2023;
• Strategije organa upravljanja za boj proti goljufijam v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, april 2024, dostopno na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
• Smernic organa upravljanja za uporabo ‘’načela, da se ne škoduje bistveno’’ pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji; dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/07/Smernice_DNSH_junij2024_verzija2_0.pdf, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
• Načrta vrednotenj izvajanja Programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027 v Sloveniji, dostopno na; https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/11/Nacrt-vrednotenj-izvajanja-PEKP-2021%E2%80%932027-in-LNV-2024.pdf, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
• Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23);
• Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22 in 92/24) (v nadaljnjem besedilu: Splošni akt o postopkih (so)financiranja): dostopno na: https://www.aris-rs.si/sl/akti/24/splosni-akt-aris-okt24.asp; 
• Postopkovnika za izvajanje evropske kohezijske politike Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, št. 007-2/2025-1 z dne 4. 2. 2025 (v nadaljnjem besedilu: Postopkovnik ARIS EKP 2021-2027);
• Sklepa o začasni ceni ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2025, št. 410-40/2025-1 z dne 23. 1. 2025;
• Programa sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije 2022-2030 (št. 440-4/2022/1 z dne 26. 09. 2022; verzija 2.0 z dne 20. 7. 2023) (v nadaljnjem besedilu: Program DP);
• Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme državne pomoči »Program sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije 2022-2030« (št. priglasitve: BE01-2399300-2023), št. 440-23/2022/34 z dne 11. 10. 2023;
• Sporazuma o prenosu in načinu izvajanja nalog izvajalskega telesa v okviru evropske kohezijske politike 2021−2027, št. 303-167/2023-3360-77 in št. 314-8/2024-6 z dne 8. 11. 2024;
• Pogodbe št. C3360-25-657002 o izvajanju javnega poziva med posredniškim in izvajalskim telesom »NADGRADNJA APLIKATIVNIH PROJEKTOV ARIS (JP NAP)« v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, št. 303-172/2023-3360-5 in št. 314-1/2024-7 z dne 17. 3. 2025;
• Odločitve o podpori Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi organa upravljanja za evropsko kohezijsko politiko, št. 3032-64/2025-1630-12, z dne 7. 7. 2025.

 

 

1 Ime oziroma naziv in sedež telesa, ki zagotavlja sredstva

Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) nastopa v vlogi posredniškega telesa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega poziva.

 

Izvajalec javnega poziva je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS) in nastopa v vlogi izvajalskega telesa.
 

 

2 Namen, cilj in predmet javnega poziva ter regija izvajanja

Javni poziv »Nadgradnja aplikativnih projektov ARIS (JP NAP)« (v nadaljnjem besedilu: javni poziv) se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Izvaja se v okviru Programa EKP 2021- 2027, in sicer v okviru »Cilja politike 1: Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT«, »Prednostne naloge 1: Inovacijska družba znanja« in »Specifičnega cilja 1.1: Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij«.

 

2.1 Namen javnega poziva Namen javnega poziva je:

• spodbuditi nadgradnjo aplikativnih raziskav, ki predstavljajo povezavo med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom in s tem dolgoročni potencial za uspešen prodor na globalne trge ter uspešnejšo in celovitejšo vključitev v globalne verige vrednosti,
• spodbuditi napredovanje zaključenih aplikativnih projektov ARIS[1], financiranih iz integralnega proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS), in nadgrajenih na podlagi javnega poziva, s sofinanciranjem premagovanja vrzeli v povezanosti raziskovalnih projektov z gospodarstvom in napredovanjem projektov po lestvici tehnološke pripravljenosti (Technology Readiness Level, v nadaljnjem besedilu: TRL),
• spodbuditi povezovanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij in gospodarstva na prednostnih področjih S5,
• zagotoviti nadaljevanje sofinanciranja zaključenih aplikativnih projektov ARIS ob upoštevanju pravil državnih pomoči.

V S5 so opredeljena prednostna področja, kjer ima Slovenija dolgoročni potencial za uspešen prodor na globalne trge, za uspešnejšo in celovitejšo vključitev v globalne verige vrednosti. Na podlagi tega bo javni poziv podprl nadgradnjo aplikativnih projektov ARIS, ki jih bodo prijavitelji umestili v prednostna področja S5 in bodo izkazovali koncentracijo znanja in kompetenc ter znanstveno in tehnološko odličnost na prednostnih področjih S5.

 

Seznam prednostnih (in fokusnih) področij se nahaja v Prilogi 1 Pojasnil prijaviteljem.

 

S5 opredeljuje naslednja prednostna področja:

• Pametna mesta in skupnosti,
• Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
• Zdravje-medicina,
• Pametne stavbe in dom z lesno verigo,
• Trajnostna pridelava hrane,
• Mreže za prehod v krožno gospodarstvo,
• Trajnostni turizem,
• Mobilnost,
• Tovarne prihodnosti,
• Materiali kot končni produkti.

 

2.2 Cilj javnega poziva

Cilji javnega poziva so:

• povezovanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij in gospodarstva, krepitev raziskovalnega potenciala inštitucij znanja in razvojno naravnanih gospodarskih subjektov,
• napredovanje aplikativnih raziskav na lestvici TRL, od dosežene ravni v zaključenem aplikativnem projektu do vključno potrditve tehnologije v laboratorijskem okolju, kar pomeni povečanje možnosti za doseganje skupnih rezultatov raziskav, ki bodo podlaga za potencialne patentne prijave in bodo prispevali k povečanju možnosti za komercializacijo rezultatov,
• podpreti nadgradnjo zaključenih aplikativnih projektov na ARIS, ki jih bodo izvajale raziskovalne organizacije po sistemu učinkovitega sodelovanja z gospodarstvom na področjih S5.

2.3 Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva je sofinanciranje upravičenih stroškov nadgradnje zaključenih aplikativnih projektov ARIS, ki vključujejo izvajanje aktivnosti po sistemu učinkovitega sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami in podjetji na nivoju industrijskih raziskav (TRL 3-4). Za zaključene aplikativne projekte ARIS se štejejo tisti projekti, ki so bili izbrani na javnih razpisih ARIS od leta 2018 dalje in zaključeni kot opredeljeno v točki 4.3 javnega poziva.

 

Projekti, izbrani na javnem pozivu, morajo izkazovati:

• koncentracijo znanja in kompetenc,
• znanstveno in tehnološko odličnost,
• zavezo in sposobnost vlaganja zasebnih virov in
• trajnost projektov (tudi po obdobju sofinanciranja).

Poleg pogoja, vezanega na prednostna področja S5, bodo morali aplikativni izbrani projekti izkazovati tudi prispevek k horizontalnim načelom Programa EKP 2021-2027 (podrobneje obrazloženo v Pojasnilih prijaviteljem).

 

Sofinancirano bo izvajanje projektov, ki jih bodo izvajali konzorciji, kot določeno v točki 3 javnega poziva.

 

Zaključeni podoktorski aplikativni raziskovalni projekti niso predmet sofinanciranja po javnem pozivu.

 

2.4 Regija izvajanja

Projekti se morajo izvajati v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in/ali kohezijski regiji Zahodna Slovenija.

 

Sredstva se bodo delila na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija oziroma kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, in sicer v odvisnosti od tega, kje bo posamezni konzorcijski partner izvajal raziskovalno-razvojne (v nadaljnjem besedilu: RR) aktivnosti. Vsak konzorcijski partner se mora opredeliti za eno izmed dveh kohezijskih regij, v kateri bo izvajal aktivnosti. Aktivnosti se lahko izvajajo le v kohezijski regiji, kjer ima posamezni konzorcijski partner sedež ali poslovno enoto. Sedež ali poslovna enota posameznega konzorcijskega partnerja mora biti na dan oddaje prijave na javni poziv vpisana v Poslovni register Slovenije/Sodni register.

 

Konzorcij je lahko sestavljen iz konzorcijskih partnerjev, ki so upravičeni do sredstev kohezijske regije, v kateri bodo izvajane aktivnosti projekta.

 

Sredstva se bodo razporejala glede na umeščenost prijave (na ravni posameznega konzorcijskega partnerja) v posamezno kohezijsko regijo do zapolnitve višine sredstev, ki so na razpolago za posamezno kohezijsko regijo.

 

Sprememba regije izvajanja po oddaji prijave ni dopustna.

 

Če se ugotovi, da operacija ni bila izvedena v kohezijski regiji, ki so jo posamezni konzorcijski partnerji opredelili v prijavi, ARIS odstopi od pogodbe o sofinanciranju operacije in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun prijavitelja do dneva vračila sredstev v proračun RS. Za vračilo sredstev so vsi konzorcijski partnerji odgovorni solidarno.
 

 

3 Ciljne skupine / upravičenci

Na javni poziv se lahko prijavijo konzorcijski partnerji raziskovalne organizacije, kot so opredeljene v točki 4.2.4 javnega poziva, in podjetja, kot so opredeljena v točki 4.2.3 javnega poziva, ter so vpisani v Zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi ARIS (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO) ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z ZZrID in splošnimi akti ARIS.

 

Za potrebe javnega poziva se podjetja opredelijo kot gospodarske družbe, ki so ustanovljene po ZGD-1 ali ZZad in imajo ustanovljeno raziskovalno skupino. Raziskovalna skupina mora biti najpozneje na dan oddaje prijave na javni poziv vpisana v Evidenco RO.

 

Na javni poziv se lahko prijavi le konzorcij izvajalcev, za katerega prijavo odda vodja konzorcija.

Prijavitelj na javni poziv je matična raziskovalna organizacija. To je raziskovalna organizacija (v nadaljnjem besedilu: RO), ki je s soizvajalci zaključila aplikativni projekt ARIS v okviru javnih razpisov ARIS. Ob podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije mora biti vodja RR projekta (v nadaljnjem besedilu: projekt) zaposlen pri matični raziskovalni organizaciji.
 

 

4 Pogoji za kandidiranje na javnem pozivu

Prijava mora izpolnjevati vse pogoje javnega poziva. Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz vsebine celotne prijave. Če prijava ne izpolnjuje vseh pogojev, se ne uvrsti v postopek ocenjevanja in se zavrne s sklepom.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru, pogodba o sofinanciranju ne bo sklenjena.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije, bo ARIS odstopila od pogodbe o sofinanciranju operacije, pri čemer je vsak upravičenec dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na transakcijski račun prijavitelja do dneva vračila sredstev v državni proračun RS, skladno s pozivom ARIS.

Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje na javnem pozivu in sprejemanje pogojev javnega poziva konzorcijski partnerji podpišejo izjavo o sprejemanju pogojev, ki je del dokumentacije javnega poziva (Obrazec 4), s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdijo izpolnjevanje in sprejemanje pogojev za kandidiranje na javnem pozivu.

V primeru dvoma glede izpolnjevanja posameznega pogoja lahko ARIS od kateregakoli konzorcijskega partnerja zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Če dokazila oziroma pojasnila niso predložena v roku, ki ga določi ARIS, se šteje, da pogoj za kandidiranje ni izpolnjen.

 

4.1 Splošni pogoji za kandidiranje

Vsak konzorcijski partner mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje za kandidiranje:

1. je upravičenec skladno s točko 3 javnega poziva,
2. na dan oddaje prijave nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje prijave); šteje se, da konzorcijski partner, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta od oddaje prijave. Če konzorcijski partner na dan oddaje prijave izkazuje neporavnane zapadle finančne obveznosti, lahko naknadno in do roka, ki ga postavi ARIS, pridobi ustrezno potrdilo davčnega organa, s katerim dokazuje izpolnjevanje pogoja,
3. na dan oddaje prijave nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 evrov ali več do ministrstva oziroma do izvajalskih institucij ministrstva, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju oziroma o dodelitvi javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle spoznane v pravnomočni odločitvi pristojnega sodišča,
4. med njim in ministrstvom oziroma izvajalskimi institucijami ministrstva niso bila pri že sklenjenih pogodbah o sofinanciranju s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena kazniva dejanja iz 24. in 25. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP 16/23 in 107/24 – odl. US) v povezavi s porabo javnih sredstev, dokler trajajo pravne posledice obsodbe za pravno osebo ali odgovorno osebo pravne osebe,
5. ne prejema in ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko člena 2 Uredbe GBER,
6. ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje prijave ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US, 102/23 in 25/25 – odl. US) in ni v postopku likvidacije po ZGD-1,
7. zanj ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena ZIntPK,
8. dejanski lastnik(i) družbe v skladu z 19. členom ZPPDFT-2 ni(so) vpleten(i) v postopke pranja denarja in financiranja terorizma;
9. za iste upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v javnem pozivu, ni pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna), vključno s pomočjo de minimis (prepoved dvojnega sofinanciranja),
10. je iz predložene finančne konstrukcije prijavljenega projekta razvidno, da so v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Pri tem morajo biti v sklopu zasebnih virov izkazana tudi morebitna premostitvena sredstva za del pričakovanih sredstev iz naslova javnega poziva,
11. ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
12. ni dejaven v naslednjih sektorjih dejavnosti:
    1. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je znesek pomoči določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oz. zadevnega podjetja,
    2. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce,
    3. za aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

4.2 Pogoji za partnerstvo

4.2.1 Splošni pogoji za konzorcij

Na javni poziv se lahko prijavi le konzorcij izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: konzorcij), ki so za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij sklenili konzorcijsko pogodbo. Konzorcijska pogodba mora določati pravice in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev, nujno pa mora vsebovati tudi:

• določitev aktivnosti projekta s terminskim in finančnim načrtom po posameznih konzorcijskih partnerjih,
• določitev prijavitelja konzorcija (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj), ki bo v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev, v primeru izbora prijave v imenu konzorcija sklenil pogodbo o sofinanciranju oz. bo podpisnik pogodbe o sofinanciranju,
• pooblastila prijavitelju vseh ostalih konzorcijskih partnerjev (za pripravo, podpis in oddajo prijave, dopolnitev prijave ter vseh prilog v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev, za vročanje vseh pisanj in listin, npr. pozivov, dopisov, odločb, pogodbe v zvezi z javnim pozivom, za podpis pogodbe o sofinanciranju operacije v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev, ter za izvajanje celotne komunikacije z ARIS ali nadzornimi organi),
• določilo, da prijavitelj za celoten konzorcij prejema vsa izplačila oz. sredstva po javnem pozivu, ki jih nato nakaže posameznim konzorcijskim partnerjem, glede na delež opravljenih storitev oz. aktivnosti,
• določilo o neomejeni solidarni odgovornosti vseh konzorcijskih partnerjev za pravilno izvedbo operacije skladno s pogodbo o sofinanciranju operacije,
• določilo glede ureditve pravic intelektualne lastnine skladno z določbami, ki veljajo za učinkovito sodelovanje,
• določilo o ravnanju v primeru sprememb operacije.

Posamezni prijavitelj, ki je matična raziskovalna organizacija, lahko na javni poziv odda več prijav nadgradenj različnih zaključenih aplikativnih projektov. Nadgradnja posameznega aplikativnega projekta je v okviru tega poziva lahko sofinancirana le enkrat. Prijavitelj, matična raziskovalna organizacija, je tisti, ki v imenu konzorcija odda prijavo na javni poziv. Ta jo odda v imenu vseh konzorcijskih partnerjev.

 

Vsi sodelujoči v konzorciju so konzorcijski partnerji. Podjetja so konzorcijski partnerji – podjetja, RO so konzorcijski partnerji – RO.

 

Za vse konzorcijske partnerje – RO velja, da konzorcij ne smejo sestaviti z gospodarskimi družbami, ki jih sami ustanovijo skladno z ZGD-1.

 

Pogoj neodvisnosti ter lastniške in upravljavske nepovezanosti ni izpolnjen, če konzorcij sestavljajo partnerji podjetja in RO, v katerih se kot ustanovitelji ali lastniki pojavljajo člani poslovodnih organov ali člani organov upravljanja partnerjev ali vodje prijavljenih projektov.

 

Razporeditev posameznega raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca na delo na projektu pri več konzorcijskih partnerjih istega konzorcija ni dopustna. Na delo na projektu lahko posameznega raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca razporedi in strošek plače in povračil v zvezi z delom uveljavlja zgolj en (1) konzorcijski partner.

 

V primeru izbora prijave za sofinanciranje bo prijavitelj v imenu konzorcija z ARIS podpisal pogodbo o sofinanciranju operacije.

 

4.2.2 Posebni pogoji za konzorcij

Na javni poziv se lahko prijavijo le konzorciji, za katere veljajo naslednji pogoji:

• konzorcij mora biti sestavljen iz najmanj dveh (2) in največ štirih (4) konzorcijskih partnerjev, izmed katerih je najmanj eden (1) organizacija za raziskave in širjenje znanja, kot je opredeljeno v točki 4.2.4 javnega poziva in v skladu z Metodologijo za opredelitev organizacije za raziskovanje in širjenje znanja (Priloga 2), in najmanj eno (1) podjetje, kot je opredeljeno v točki 4.2.3 javnega poziva,
• konzorcij morajo sestavljati konzorcijski partnerji, ki so sodelovali v zaključenem aplikativnem projektu ARIS, bodisi kot prijavitelj, soizvajalec ali sofinancer - pri čemer ni nujno, da v izbranem projektu javnega poziva sodelujejo konzorcijski partnerji v enakem številu kot pri zaključenem aplikativnem projektu ARIS.

4.2.3 Pogoji za konzorcijske partnerje - podjetja

Vsak konzorcijski partner – podjetje mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• podjetje je gospodarska družba, ustanovljena po ZGD-1 ali ZZad;
• ma ustanovljeno raziskovalno skupino, vpisano v Evidenco RO;
• ima na dan oddaje prijave na javni poziv v Poslovnem registru Slovenije/Sodnem registru vpisan sedež, poslovno enoto ali podružnico.

 

4.2.4 Pogoji za konzorcijske partnerje - RO

RO so organizacije za raziskave in širjenje znanja in so javni in zasebni zavodi ali visokošolski zavodi, vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Organizacije za raziskave in širjenje znanja iz Evidence RO morajo izpolniti Izjavo o opredelitvi organizacije za raziskave in širjenje znanja (Obrazec 7) po Metodologiji za opredelitev organizacije za raziskovanje in širjenje znanja, ki je Priloga 2 v dokumentaciji javnega poziva.

 

4.2.5 Pogoji za vodjo projekta

Konzorcij določi osebo, zaposleno pri prijavitelju konzorcija, ki deluje kot vodja projekta in izpolnjuje pogoje za vodjo projekta po prvem odstavku 63. člena ZZrID. Skladno s 63. členom ZZrID je vodja raziskovalnega projekta lahko raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven (doktorat znanosti).

 

4.2.6 Pogoji za osebe v konzorciju

Vse osebe, ki bodo vključene v delo na projektu (bodisi pri konzorcijskem partnerju – RO bodisi pri kozorcijskem partnerju – podjetje), morajo biti vpisane v Evidenco RO.

 

Vodja projekta in raziskovalci oziroma strokovni in tehnični sodelavci morajo imeti za izvajanje projekta ob podpisu pogodbe o sofinanciranju proste kapacitete glede ekvivalenta polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE; največja dopustna kapaciteta za polni delovni čas je 1.700 efektivnih ur raziskovalnega dela ali 1 FTE). Zaposleni morajo biti v RO, ki izvaja projekt, ali pri konzorcijskih partnerjih. Ob podpisu pogodbe mora imeti vodja konzorcija najmanj 170 prostih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,1 FTE) na letni ravni. Ostale osebe v konzorciju (razen mladih raziskovalcev, doktorandov, financiranih iz drugih virov, upokojenih raziskovalcev in direktorjev javnih raziskovalnih zavodov, ki pri projektu lahko sodelujejo le z 0 urami) morajo na dan začetka izvajanja projekta sodelovati z najmanj 34 prostimi efektivnimi urami raziskovalnega dela (0,02 FTE) na letni ravni.

 

4.3 Pogoji za projekt

Projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1. biti mora skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega poziva,

2. izvajati se mora v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in/ali kohezijski regiji Zahodna Slovenija,

3. uvrščen mora biti v eno od desetih prednostnih področij S5,

4. ne sme se začeti izvajati pred oddajo prijave na javni poziv,

5. izkazovati mora spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s členom 6 Uredbe GBER,

6. ni in do izdaje sklepa o izboru prijave za sofinanciranje ne bo prejel financiranja iz javnih sredstev za isti namen,

7. čas trajanja izvedbe projekta ne sme biti krajši od 20 mesecev in daljši od 24 mesecev,

8. iz prijave mora biti razvidna ekonomska in finančna sposobnost za izvedbo projekta ter da ima konzorcij in posamezni konzorcijski partner v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije, kar pomeni, da so zagotovljena vsa sredstva za izvedbo projekta, upoštevaje pričakovana sredstva v okviru javnega poziva,

9. finančni načrt in višina sofinanciranja morata biti skladna s pravili državnih pomoči, kot jih opredeljuje točka 9 javnega poziva,

10. upoštevano mora biti pravilo kumulacije državnih pomoči - skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne bo presegla največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot to določa shema državnih pomoči, veljavna za javni poziv,

11. projekt mora biti skladen z okoljskim načelom »da se ne škoduje bistveno« (t. i. DNSH oz. Do No Significant Harm),

12. načrtovana višina sofinanciranja projekta iz sredstev ESRR je od najmanj 139.500,00 EUR do največ 140.000,00 EUR,

13. pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis, glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči,

14. izkazovati mora skladnost s cilji področnih strategij, resolucij, nacionalnih programov.

 

Za namen javnega poziva je zaključen aplikativni projekt ARIS tisti projekt, ki je bil izbran na razpisih ARIS od leta 2018 dalje in ima na dan prijave zaključene vse aktivnosti ter izpolnjuje naslednje pogoje:

• se mu je izteklo obdobje sofinanciranja ARIS,
• se mu je izteklo obdobje morebitnega podaljšanja projekta brez sofinanciranja ARIS in
• za katerega je bilo oddano zaključno poročilo in ni bil negativno ocenjen (relevantno samo v primeru, ko je projekt že bil ocenjen; to pomeni, da je zaključen aplikativni projekt tudi tisti, za katerega ni na voljo ocena zaključnega poročila).

Zaključeni aplikativni projekti ARIS bodo identificirani na podlagi evidenčne številke projekta, ki jim jo je dodelil ARIS, na podlagi katere se bo preveril status le-tega.
 

 

5 Odpiranje in dopolnjevanje prijav za dodelitev sredstev ter postopek obravnave prijav

Uradna oseba v osmih (8) dneh od konca odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku osmih (8) delovnih dni dopolnijo. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev dokumentacije javnega poziva, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.

Prijave, glede izpolnjevanja pogojev javnega poziva vezanih na točke 4., 4.1, 4.2, 4.2.1, 4.2.2, 4.2.3, 4.2.4, 4.2.5, 4.2.6, 4.3. ne bo dopustno dopolnjevati in se bodo štele za nepopolne.

Nepopolne prijave in formalno nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku, ki ga določi ARIS ne dopolni, se zavržejo s sklepom.

Popravki iz naslova usklajevanja s pravili državnih pomoči ne smejo vplivati na osnovno vrednost celotnega projekta. Pri usklajevanju s pravili državnih pomoči, ki se odraža tudi v spremembi zneska sofinanciranja, se lahko višina sofinanciranja projekta zgolj zniža, v nobenem primeru pa se ne sme povišati.

Na podlagi navedenega tako ni dovoljeno dopolnjevati tistega dela prijave, ki se veže na vsebino predmeta prijave ali tistih elementov prijave, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove prijave glede na preostale prijave, ki jih je ARIS prejela v postopku javnega poziva.
 

6 Kriteriji za izbor in postopek izbora

 

Prijave, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse pogoje, bodo ocenjene na podlagi kriterijev, kazalnikov in meril[2],  navedenih v nadaljevanju:

 

6.1 Kriterij: »Znanstvena odličnost (ang. ‚Excellence’)«

Ocenjena bo utemeljitev znanstvene odličnosti na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja.

 

Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Znanstvena odličnost« so:

• cilji: jasnost in skladnost ciljev s pričakovanimi učinki projekta,
• relevanca: skladnost s strateškimi dokumenti,
• koncept: primernost predlagane metodologije, jasnost in verodostojnost zastavljenega koncepta,
• transdisciplinarnost: omogočanje povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije na prednostnih področjih S5,
• ambicioznost in utemeljitev odličnosti s poudarkom na stanju raziskav v globalnem prostoru kot »beyond state-of-the-art« (preseganje obstoječih znanj):
  • novost, inovativnost in ambicioznost predlaganega projekta z jasno opredeljenim položajem glede na konkurenco;
  • tehnološka pripravljenost - predstavitev sedanje ravni tehnološke pripravljenosti prijaviteljev z ustrezno razlago, kako bo projekt prispeval k napredovanju na višje ravni;
  • predstavitev potencialne vključenosti v čezregijske in globalne verige vrednosti ter predstavitev mednarodno inovacijskega potenciala.

6.2 Kriterij »Družbeni in gospodarski vpliv (ang. ‚Impact’)«

Ocenjevali se bodo predvideni učinki rezultatov projekta ter akcijski načrt zagotavljanja trajnosti ukrepov po zaključku projektnega obdobja za prenos rezultatov do storitev, produktov ali procesov, nadaljnji razvoj rezultatov po lestvici tehnološke pripravljenosti.

Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Družbeni in gospodarski vpliv« so:

• ambicioznost in izvedljivost akcijskega načrta nadaljnjega razvoja zaključenega aplikativnega projekta ARIS v okviru industrijske raziskave (TRL 3-4), ter predstavljen akcijski načrt nadaljnjega razvoja rezultatov po lestvici tehnološke pripravljenosti;
• prispevek projekta k doseganju pričakovanih rezultatov in učinkov javnega poziva;
• pričakovani učinki projekta na izboljšanje inovacijske zmogljivosti, vključevanje novih znanj, vključenost v globalne verige vrednosti in s tem krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvojem inovacij, ki izpolnjujejo potrebe evropskega in globalnih trgov;
• izkazovanje širšega družbenega vpliva projekta oziroma odgovarjanje na družbene izzive z jasno opredeljenimi ciljnimi skupinami;
• učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov ter ustreznost načrta upravljanja z inovacijami in intelektualno lastnino (strategija zaščite, izkoriščanja, razširjanja).

6.3 Kriterij »Kakovost in učinkovitost izvedbe (ang. ‚Quality and efficiency of the implementation’)«

Ocenjeno bo izkazovanje realne izvedljivosti v predvidenem obdobju sofinanciranja in ustreznost, sposobnost ter pripravljenosti konzorcija za izvedbo, vključno z zaprto finančno konstrukcijo, kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost in racionalnost, ter usposobljenost končnega prejemnika za izvedbo projekta (npr. strokovnost in reference predlaganih kadrov).

 

Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Kakovost in učinkovitost izvedbe« so:

• kakovost, primernost, učinkovitost, racionalnost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev,
• ustreznost in usposobljenost konzorcijskih partnerjev projekta za izvedbo operacije (izkazovanje komplementarnosti, interdisciplinarnosti, strokovnosti in referenc predlaganih ključnih kadrov, tudi z vidika vodenja primerljivih projektov),
• ustreznost upravljanja, vključno z upravljanjem morebitnih inovacij, intelektualne lastnine in tveganj oziroma ovir pri preseganju obstoječih znanj.

Kriteriji »Znanstvena odličnost«, »Družbeni in gospodarski vpliv« ter »Kakovost in učinkovitost izvedbe« se ocenjuje s točkami v razponu od 0 do 5. Najmanjša enota ocenjevanja je 0,25 točke. Najvišja možna ocena pri vsakem kriteriju je 5 točk, pri vseh treh kriterijih skupno 15 točk. Ocena po kriterijih se poda številčno in opisno, ob upoštevanju kazalnikov.

 

Vsaka prijava mora biti pri posameznem kriteriju »Znanstvena odličnost«, »Družbeni in gospodarski vpliv« in »Kakovost in učinkovitost izvedbe« ocenjena z najmanj tremi (3) točkami. V izbor za sofinanciranje se ne more uvrstiti prijava, ki pri posameznem kriteriju ni ocenjena z najmanj tremi (3) točkami in ki ne doseže ali preseže skupni mejni prag deset (10) točk.
 

 

7 Postopek izbora prijav

V postopek izbora prijav se uvrstijo vse pravočasne, formalno popolne prijave, ki izpolnjujejo vse pogoje navedene v točki 4 javnega poziva. Postopek izbora prijav se vodi skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja in je opisan v nadaljnjih odstavkih predmetne točke.

 

Za postopek ocenjevanja Znanstveni svet ARIS (v nadaljnjem besedilu: ZSA) imenuje zunanji ekspertni panel (v nadaljnjem besedilu: ZEP), ki ga sestavlja 14 članov, vsak za eno področje industrijskega ekosistema[3].

ZEP za ocenjevanje prijav imenuje recenzente iz zbirke podatkov o recenzentih s pomočjo elektronske aplikacije, ki omogoča izbiro recenzentov glede na vsebino prijave. Posamezno prijavo ocenjujeta dva (2) recenzenta, ki sta strokovnjaka področja industrijskega ekosistema, v katerega je uvrščena prijava. Naloga recenzentov je izdelava individualne ocene za posamično prijavo in sodelovanje pri pripravi usklajene ocene. Če dosežeta soglasje glede ocene, podpišeta združeno delovno poročilo, ki postane usklajena ocena za ZEP. V primeru neusklajene ocene dveh (2) recenzentov se imenuje tretjega recenzenta. Ocena je usklajena, če sta o njej soglasna dva od treh recenzentov. V primeru, da tudi dva od treh recenzentov ne podata usklajene ocene, prijavo obravnava ZEP in odloči, ali se upošteva povprečje treh (3) individualnih ocen, ali pa se eno (1) individualno oceno izloči. Neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo ocenjevanja opravljajo znanstveni uredniki, ki jih na predlog ZEP imenuje ZSA. ZEP na podlagi ocen recenzentov ob upoštevanju pravil, navedenih v nadaljevanju, pripravi predlog prednostnega seznama prijav. Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in sprejme sklep o predlogu izbora prijav. Na podlagi sklepa ZSA direktor ARIS sprejme sklep o izboru prijav, s katerim odloči ali se prijava izbere ali ne izbere za sofinanciranje.

Pri izboru se upošteva naslednje splošne omejitve:

• če je več prijav ocenjenih z enakim številom točk, se izmed teh višje uvrsti tista, ki ima več točk pri kriteriju »Družbeni in gospodarski vpliv«,
• če so tudi po tem kriteriju prijave ocenjene z enakim številom točk, se izmed teh višje uvrsti tista, ki ima več točk pri kriterijih – upoštevaje vrstni red: 1.) »Znanstvena odličnost«, 2.) »Kakovost in učinkovitost izvedbe«,
• če so tudi ob upoštevanju teh kriterijev prijave ocenjene z enakim številom točk, se izmed teh višje uvrsti tista prijava, ki načrtuje višjo vrednost projekta,
• če so tudi ob upoštevanju kriterija višje vrednosti projekta prijave ocenjene z enakim številom točk, se izmed teh višje uvrsti tista prijava, ki je bila prva popolno oddana glede na čas oddaje.

V izbor za sofinanciranje se glede na zgoraj naštete splošne omejitve uvrstijo prijave do višine razpoložljivih sredstev.

Sklep o izboru prijav se pošlje prijaviteljem, rezultati izbora prijav se objavijo na spletni strani ARIS.

Prijavitelji, katerih prijave so izbrane za sofinanciranje, so na podlagi sklepa o izboru prijav pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju.

Če prijavitelj ne pristopi k podpisu pogodbe o sofinanciranju skladno s pozivom ARIS, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev. V tem primeru lahko ARIS dodeli sredstva prijavitelju z najvišjim številom doseženih točk, ki je glede na opisan postopek izbora naslednji po vrstnem redu na predlogu prednostnega seznama prijav.
 

8 Pravno sredstvo

Prijavitelj lahko v skladu s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja zoper sklep direktorja ARIS o izboru prijav vloži ugovor v petnajstih (15) dneh od prejema sklepa. O ugovoru s sklepom odloči upravni odbor ARIS. Zoper odločitev upravnega odbora ARIS pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.

Vloženi ugovori ne zadržijo podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
 

 

9 Okvirna višina sredstev javnega poziva

Višina sredstev, ki je na razpolago za javni poziv, je največ do 2.803.676,47 EUR, od tega EU del v višini 1.572.000,00 EUR in slovenska udeležba v višini 1.231.676,47 EUR.

 

Sredstva se delijo po programskih območjih, in sicer na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija v višini 1.001.176,47 EUR in kohezijsko regijo Zahodna Slovenija v višini 1.802.500,00 EUR, kot je razvidno v tabeli:
 

Kohezijska regija	EU del	Slovenska udeležba	Skupaj v EUR	%
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija	851.000,00	150.176,47	1.001.176,47	35,71
Kohezijska regija Zahodna Slovenija	721.000,00	1.081.500,00	1.802.500,00	64,29
Skupaj v EUR	1.572.000,00	1.231.676,47	2.803.676,47	100,00

 

Delež prispevka EU v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija znaša 85 %. Delež prispevka EU v kohezijski regiji Zahodna Slovenija znaša 40 %. Sredstva med programskimi območji niso prenosljiva.

 

Predvidene vrednosti za sofinanciranje po javnem pozivu so skladne z zadnjim potrjenim Izvedbenim načrtom Programa EKP.

 

Neupravičene stroške krije upravičenec sam.

 

V okviru javnega poziva sta predvideni dve odpiranji, določeni v točki 13 javnega poziva.

 

V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev javnega poziva, se to v obdobju do izdaje sklepov o izboru prijav objavi v Uradnem listu RS.

 

Javni poziv bo realiziran skladno s proračunskimi možnostmi.

 

Višina sofinanciranja projekta (operacije) iz sredstev ESRR znaša od najmanj 139.500,00 EUR do največ 140.000,00 EUR.

 

Dinamika sofinanciranja operacije bo določena s pogodbo o sofinanciranju operacije med ARIS in izbranim prijaviteljem kot upravičencem, v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja operacije in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

 

Izplačila so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko ARIS razveljavi javni poziv in izdane sklepe o izboru prijav, ali spremeni pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani prijavitelj v imenu konzorcija ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da konzorcij odstopa od pogodbe o sofinanciranju operacije.

 

ARIS si pridružuje pravico, da lahko javni poziv kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru spremeni ali prekliče, v kolikor to ne vpliva na rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega poziva, kar objavi v Uradnem listu RS.
 

10 Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva

Obdobje upravičenosti stroškov (nastanek stroškov: datum opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga) je od dne izdaje sklepa o izboru prijave do najpozneje 30. 6. 2029.

 

Aktivnosti projekta se morajo izvajati najmanj 20 mesecev in največ 24 mesecev ter se zaključiti najpozneje do 30. 6. 2029.

 

Obdobje upravičenosti izdatkov za nastale upravičene stroške (datum plačila računov oz. verodostojnih knjigovodskih listin) je od datuma izdaje sklepa o izboru prijave do najpozneje 31. 7. 2029.

Obdobje javno upravičenih izdatkov traja od datuma izdaje sklepa o izboru prijave do 31. 12. 2029.
 

 

11 Shema državne pomoči, stopnja intenzivnosti in najvišja dovoljena višina sofinanciranja skladno s shemo državnih pomoči

Javni poziv se izvaja na osnovi priglašene sheme državne pomoči »Program sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije 2022-2030 (št. 440-4/2022/1 z dne 26. 09. 2022; verzija 2.0 z dne 20. 7. 2023).

V skladu s pravili državnih pomoči je »pomoč za raziskovalne in razvojne projekte« tista, pri kateri del raziskovalno-razvojnega projekta, ki prejema pomoč, spada v kategorije temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja.

V okviru javnega poziva bo sofinancirana raziskovalna stopnja: industrijske raziskave (IR) od TRL 3-4.

Podrobna opredelitev lestvice TRL, industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja je podana v Pojasnilih prijaviteljem.

Projekti bodo sofinancirani po principu učinkovitega sodelovanja med RO in podjetji, kot to opredeljuje shema državnih pomoči. Za projekt se šteje, da se izvaja v obliki učinkovitega sodelovanja, če imata vsaj dve neodvisni pogodbenici skupni cilj, ki temelji na delitvi dela ter skupaj opredelita njegov obseg, sodelujeta pri njegovi zasnovi, prispevata k izvajanju ter delita finančna, tehnološka, znanstvena in druga tveganja kot tudi rezultate.

Prejemniki državnih pomoči iz naslova izvajanja projekta po javnem pozivu so v primeru izbora za sofinanciranje konzorcijski partnerji – podjetja, medtem ko konzorcijski partnerji – RO niso prejemniki državnih pomoči.

 

11.1 Podjetja – prejemniki državne pomoči

Kadar izvajalci raziskovalne in razvojne dejavnosti opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni status ali način financiranja, so opredeljeni kot »podjetje« po konkurenčnem pravu EU in zanje v splošnem veljajo pravila državnih pomoči (so prejemniki državne pomoči).

V splošnem so prejemniki državne pomoči na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji izvajalci raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki so organizirani po ZGD-1; zanje se v splošnem predpostavlja, da opravljajo gospodarsko dejavnost.

 

Državna pomoč ni dovoljena za:

• predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je znesek pomoči določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oz. zadevnega podjetja;
• predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce;
• aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

Omejitveni dejavniki pri dodeljevanju državnih pomoči:

• Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.
• Pomoč ne sme biti pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v RS ali da ima v RS večino poslovnih enot. Lahko pa se dovoli zahteva, da mora imeti nerezidenčni izvajalec raziskovalne in razvojne dejavnosti v sodnem registru registrirano poslovno enoto ali podružnico, kar je zahteva javnega poziva.
• Pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga ali bi bila pogojena z obveznostjo uporabe doma proizvedenega blaga.
• Pomoč ni dovoljena za prejemnike pomoči, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti.
• Pomoč ni dovoljena v primerih, ko se upravičencem omejuje možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

11.2 Raziskovalne organizacije – prejemnice dotacije po javnem pozivu, ki ni državna pomoč

Če so izvajalci raziskovalne in razvojne dejavnosti organizacije za raziskovanje in širjenje znanja kot jih določa Uredba GBER in ko gre za financiranje učinkovitega sodelovanja kot negospodarske dejavnosti (Okvir za DP za RRI) na RO, ne gre za državno pomoč.

 

11.3 Stopnje intenzivnosti

Intenzivnosti pomoči za podjetja – prejemnike državne pomoči za raziskovalne in razvojne projekte je za industrijske raziskave v višini 50 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči za industrijske raziskave se poveča do največ 80 % upravičenih stroškov:

1. za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja,
2. za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(i) projekt vključuje učinkovito sodelovanje

• med podjetji, od katerih je vsaj eno malo ali srednje podjetje (MSP); ali se projekt izvaja v vsaj dveh državah članicah ali pa v eni državi članici in eni pogodbenici Sporazuma EGP, nobeno posamezno podjetje pa ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov, ali
• med podjetjem in eno ali več organizacij za raziskovanje in širjenje znanja, kadar slednje krijejo vsaj 10 % upravičenih stroškov in imajo pravico objaviti svoje rezultate raziskav;

 

(ii) rezultati projekta se splošno razširjajo prek konferenc, objav, prosto dostopnih zbirk -podatkov ali brezplačne in odprte programske opreme.

 

Za namen točke (i) in (ii) se šteje samo sodelovanje med partnerji v konzorciju, ne pa tudi pogodbe s podizvajalci.

 

Za raziskovalne organizacije velja, da niso prejemnice državne pomoči. Intenzivnost pomoči zato znaša 100 %.

 

Podjetje – prejemnik državne pomoči mora upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči. Skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot določa shema državnih pomoči.

Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, ki se dodeljuje po pravilu de minimis, za iste upravičene stroške, v primerih, ko bi bile presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
 

		Osnovna višina sofinanciranja	Največje možno sofinanciranje ob izpolnjevanju pogoja (i) ali (ii)
Podjetja	Veliko podjetje	50 %	65 %
	Srednje podjetje	60 %	75 %
	Malo podjetje	70 %	80 %

Velikost podjetij se določa v skladu z definicijo iz Priloge I Uredbe GBER.
 

 

12 Upravičeni stroški in način sofinanciranja

Sofinanciranje upravičenih stroškov po javnem pozivu bo potekalo skladno s pravili evropske kohezijske politike, veljavno shemo državne pomoči »Program sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije 2022-2030« (št. Priglasitve: BE01-2399300-2023)«, veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027 in OBVESTILOM KOMISIJE Smernice za uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v okviru skladov, ki jih zajema Uredba 2021/1060/EU (uredba o skupnih določbah) (UL C/2024/7467 z dne 20. 12. 2024).

Stroški so upravičeni, če:

• so s projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji projekta;
• so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; oziroma za storitve, ki so bile izvedene;
• so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja;
• nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti;
• temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah;
• se v primeru poenostavljene oblike stroška, strošek uveljavlja v skladu s pravili za poenostavljene oblike stroška in
• so v skladu z veljavnimi pravili Evropske Unije in nacionalnimi predpisi.

RR aktivnosti so upravičene do sofinanciranja po javnem pozivu, če se izvajajo v obliki industrijskih raziskav (TRL 3-4), kot jih opredeljuje Uredba komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023).

 

Vsak konzorcijski partner je seznanjen in se strinja, da izbor projekta za sofinanciranje še ne pomeni tudi odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov, ki jih je navedel v svoji prijavi. Upravičenost sofinanciranja bo ARIS preverjala v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, opredeljeno v sklenjeni pogodbi o sofinanciranju ter ob upoštevanju vseh pravnih podlag navedenih v uvodnem delu javnega poziva.

Upravičeni bodo le stroški, ki bodo nastali od dneva izdaje sklepa o izboru prijave dalje.

Na operaciji se štejejo kot neupravičeni vsi stroški, ki niso opredeljeni kot upravičeni stroški po tem javnem pozivu.

Vrste upravičenih stroškov vseh konzorcijskih partnerjev, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta:

 

 

	Vrste stroškov	Opis vsebine stroška	Način uveljavljanja stroška
1	Stroški plač in povračil v zvezi z delom	Stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na RR aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru projekta. Osebje mora biti razporejeno na delo na projektu in opraviti delo v obsegu najmanj 8 ur na mesec/osebo in največ do 1700 ur na leto/osebo, za katero se uveljavlja strošek plače in povračil z delom.	Poenostavljene oblike stroškov: Strošek na enoto (SE) za strošek dela.
2	Posredni stroški	Ostali stroški delovanja: stroški režije in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, ki so nastali neposredno kot posledica izvajanja projekta.	Poenostavljene oblike stroškov: Financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji v višini 25 % stroška na enoto (SE) za stroške dela.

Za upravičene stroške veljajo naslednje omejitve:

• razporeditev raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca na delo na projektu pri več konzorcijskih partnerjih istega konzorcija ni dopustna. Posameznega raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca in njegov strošek plače ter povračil v zvezi z delom na projektu lahko uveljavlja zgolj 1 (en) konzorcijski partner.

 

ARIS je dne 17. 6. 2025 sprejel Metodologijo za določitev višine poenostavljenih oblik stroškov v okviru izvajanja RR projekta NAP, št. 314-1/2024-11. Na podlagi te metodologije predstavljata strošek na enoto (SE) za stroške dela in financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji, določeno z uporabo odstotka na operaciji tako strošek dela raziskovalcev ter strokovnih in tehničnih delavcev kot financiranje posrednih stroškov. Strošek na enoto za stroške dela je določen na podlagi Uredbe o financiranju ZRD in veljavnih cen FTE za leto 2025, ki jih je izračunala ARIS, kar predstavlja nacionalno metodologijo. Za sofinanciranje posrednih stroškov se prizna financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji v višini 25 % vrednosti plačnega dela (četrti odstavek 37. člena Uredbe o financiranju ZRD), ki se lahko na podlagi točke 3 (c) in (d) člena 53 Uredbe 2021/1060/EU uporabi za vsebinsko podobne operacije in upravičence.

 

12.1 Strošek na enoto (SE) za stroške dela

Strošek na enoto se v okviru javnega poziva določi ločeno za sofinanciranje stroškov dela raziskovalcev in za sofinanciranje stroškov dela strokovnih in tehničnih sodelavcev, ki izvajajo projekt in je izražen na uro opravljenega RR dela.

 

Skladno z metodologijo izračuna stroška na enoto (SE) za stroške dela je vrednost enote:
 

Vrsta upravičenega stroška	Vrednost na uro RR dela, izražena v EUR
Stroški dela raziskovalcev	30,40
Stroški dela strokovnih in tehničnih sodelavcev	20,30

Navedeni vrednosti veljata za celotno obdobje trajanja projekta.

 

Dokazila za uveljavljanje stroška na enoto za stroške dela:

Aktivnost	Dokazila
a) raziskovalno-razvojne aktivnosti, ki jih izvajajo zaposleni raziskovalci	-        pogodba o zaposlitvi in drugi pravni akt (kadar to ni opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi), s katerim je zaposleni raziskovalec razporejen na delo na operaciji in opravlja naloge raziskovalca (ob prvem zahtevku za izplačilo in ko pride do spremembe); -        mesečna časovnica posameznika podpisana s strani zaposlenega in odgovorne osebe upravičenca; -        obračun, s katerim upravičenec prijavljene količine potrdi, upraviči in dokumentira.
b) raziskovalno-razvojne aktivnosti, ki jih izvajajo zaposleni strokovni in tehnični sodelavci	-        pogodba o zaposlitvi in drugi pravni akt (kadar to ni opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi), s katerim je zaposleni razporejeni na delo na operaciji in opravlja naloge strokovnega/tehničnega sodelavca (ob prvem zahtevku za izplačilo in ko pride do spremembe); -        mesečna časovnica posameznika podpisana s strani zaposlenega in odgovorne osebe upravičenca; -        obračun, s katerim upravičenec prijavljene količine potrdi, upraviči in dokumentira.

 

Strošek na enoto za stroške dela se uveljavlja za raziskovalce ter strokovne in tehnične sodelavce, ki delajo na RR aktivnostih v okviru projekta in so vpisani v Evidenco RO. Do povračila navedenega stroška v višini stopnje intenzivnosti državne pomoči so upravičeni vsi partnerji v konzorciju.

 

12.2 Financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji

Posredni upravičeni stroški projekta vsebinsko obsegajo ostale stroške delovanja, to je stroške režije in druge stroške poslovanja, vključno s stroški materiala, ki so nastali neposredno kot posledica izvajanja RR aktivnosti pri konzorcijskih partnerjih v okviru projekta.

 

Poenostavljena oblika stroškov oz. financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji se določi na način:

• osnova za izračun so stroški dela v obliki stroška na enoto (SE) in
• pavšalna stopnja znaša 25 %.

 

 

Dokazilo o nastanku posrednih upravičenih stroškov na projektu je izstavljena in podpisana listina za obračun financiranja posrednih stroškov po pavšalni stopnji, ki se izrazi v deležu upravičenih stroškov dela v obliki stroška na enoto (SE), ki je nastal pri izvajanju raziskovalno-razvojnih aktivnosti pri konzorcijskih partnerjih. Dodatne utemeljitve oz. dokazila se ne zahtevajo.

 

Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedena v tej točki javnega poziva ter v veljavnih Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, dostopna na spletni strani https://evropskasredstva.si.

 

ARIS in izbrani prijavitelj bosta s pogodbo o sofinanciranju podrobneje dogovorila obseg in dinamiko sofinanciranja operacije na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v prijavi na javni poziv.
 

 

13 Vsebina popolne prijave, način prijave in rok za prijavo na javni poziv

Prijava je popolna, če vsebuje vse pravilno in popolno izpolnjene vse zahtevane obrazce in dokazila. Pri tem morajo prijavitelji upoštevati navodila za izpolnjevanje, kot so zapisana v pojasnilih javnega poziva in obrazcih ter se držati priporočil glede omejitev obsega strani.

Vrstni red dokumentov v prijavi:

0. Prijavni obrazec Digital Forms (OBRAZEC 0),

1. Prijavni obrazec (OBRAZEC 1),

2. Predstavitev projekta (OBRAZEC 2) in predstavitev projekta v angleškem jeziku (OBRAZEC 2a),

3. Finančni načrt (OBRAZEC 3),

4. Izjava o sprejemanju pogojev (OBRAZEC 4),

5. Soglasje za pridobitev podatkov FURS (OBRAZEC 5),

6. Izjava v zvezi z določanjem velikosti podjetja (OBRAZEC 6),

7. Izjava o opredelitvi organizacije za raziskave in širjenje znanja (OBRAZEC 7),

8. Soglasje in izjava o podatkih o dejanskih lastnikih (OBRAZEC 8),

9. Izjava o skladnosti projekta z določili učinkovitega sodelovanja (OBRAZEC 9),

10. Izjava o skladnosti DNSH_prijavitelj (OBRAZEC 10),

11. Podpisana konzorcijska pogodba (na osnovi OBRAZCA 11),

12. Parafiran vzorec Pogodbe o sofinanciranju operacije (OBRAZEC 12).

V primeru izbora projekta za sofinaciranje bo prijavitelj izpolnil dokument »Zeleno proračunsko načrtovanje« (OBRAZEC 13 - ta dokument ni del prijave, temveč se izpolni po prejemu sklepa o izboru):

13. Zeleno proračunsko načrtovanje (OBRAZEC 13).

Sestavni del dokumentacije javnega poziva predstavljajo še:

14. Pojasnila prijaviteljem,

15. Priloga 1 - Področja S5,

16. Priloga 2 - Metodologija za opredelitev organizacije za raziskovanje in širjenje znanja,

17. Priloga 3 - Informacije o varstvu osebnih podatkov,

18. Priloga 4 - Zeleno proračunsko načrtovanje – navodila za izpolnjevanje Obrazca 13.

Oddaja prijave se izvede v elektronski obliki v okviru elektronskega prijavnega sistema ARIS, v katerem je zagotovljen enolični identifikator prijavitelja, ki ga določi ARIS.

 

Prijavo podpišejo oziroma potrdijo osebe, ki jih določa javni poziv. Roka za oddajo prijav na javni poziv sta predvidoma dva:

• 1. rok – do vključno 30. 9. 2025 do 14.00,
• 2. rok – do vključno 30. 6. 2026 do 14.00, v kolikor v prvem roku ne bodo porabljena vsa sredstva.

 

V prvem odpiranju se bodo obravnavale prijave oddane v prvem roku do vključno 30. 9. 2025 do 14.00.

 

V kolikor v prvem roku ne bodo porabljena vsa sredstva, zagotovljena za ta javni poziv, bo napoved pričetka oddaje prijav na drugi rok objavljena na spletni strani ARIS v prvem kvartalu leta 2026.

 

V primeru, da prijava ni izbrana za sofinanciranje v prvem roku, lahko prijavitelj ponovno odda prijavo na drugi rok za oddajo prijav na javni poziv. Ob tem velja določilo iz točke 4.2, da ima lahko vsak zaključen aplikativni projekt ARIS v okviru javnega poziva samo eno nadaljevanje oz. se nadaljuje z zgolj enim projektom, ki je izbran za sofinanciranje.

Oddaja prijave pomeni, da so se konzorcijski partnerji seznanili z vsebino javnega poziva in dokumentacije javnega poziva, da se z njo strinjajo in da v celoti sprejemajo določila, navedena na vzorcu pogodbe o sofinanciranju operacije, ki je priloga dokumentacije javnega poziva. ARIS si pridržuje pravico do spremembe vzorca pogodbe o sofinanciranju operacije.

Prijavo na javni poziv mora oddati prijavitelj projekta. Ta jo odda v imenu vseh konzorcijskih partnerjev.
 

14 Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega poziva

Prijavitelji bodo o izidu javnega poziva predvidoma obveščeni v roku šest (6) mesecev od datuma odpiranja prijav.

Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru prijav pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije.

Če v roku, ki ga določi ARIS, ne podpiše pogodbe o sofinanciranju, se šteje, da je umaknil prijavo, ARIS pa v tem primeru izda sklep o ustavitvi postopka.

Rezultati predmetnega javnega poziva so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ARIS.
 

 

15 Zahteve glede zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki jim morajo zadostiti konzorcijski partnerji v skladu s členom 50 Uredbe 2021/1060/EU in navodili organa upravljanja

Konzorcijski partnerji morajo zadostiti zahtevam glede informiranja in obveščanja javnosti skladno s členom 50 Uredbe 2021/1060/EU, veljavnimi Navodili organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in Celostne grafične podobe evropske kohezijske politike 2021-2027.
 

 

16 Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije

Konzorcijski partnerji bodo dolžni zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo, in zagotavljati ministrstvu ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje RS še deset (10) let po njenem zaključku. V primeru neskladja rokov veljajo določila Uredbe 2021/1060/EU.

 

Konzorcijski partnerji morajo zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje pet (5) let od 31. decembra leta, v katerem je ministrstvo opravilo zadnje plačilo končnemu prejemniku, če ni drugače določeno s členom 82 Uredbe 2021/1060/EU oziroma predpisom, ki bi jo nadomestil.

 

V skladu s členom 74 Uredbe 2021/1060/EU morajo konzorcijski partnerji voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila RS. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bodo konzorcijski partnerji dolžni na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo. Konzorcijski partnerji, ki ne vodijo knjig za operacijo po ustrezni računovodski kodi in iz svojih knjig ne morejo ločeno izpisati evidenc samo za posamezno operacijo, morajo za zagotavljanje ločenega vodenja knjig za operacijo voditi druge pomožne knjige.
 

 

17 Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom

Konzorcijski partnerji morajo omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega poziva. Nadzor izvajajo izvajalsko telo, posredniško telo, organ upravljanja, revizijski organ ter drugi slovenski in evropski nadzorni in revizijski organi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).

 

Konzorcijski partnerji bodo morali nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bodo konzorcijski partnerji omogočili vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Konzorcijski partnerji bodo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščeni. Konzorcijski partnerji bodo dolžni ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati nadzorne organe o izvedenih ukrepih.
 

 

18 Načelo »da se ne škoduje bistveno« (DNSH) v smislu člena 17 Uredbe 2020/852/EU in spodbujanje trajnostnega razvoja

Prijavitelji morajo pri pripravi projekta upoštevati načelo »da se ne škoduje bistveno“, kar pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe 2020/852/EU. Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev. Pri pripravi projekta naj bodo prijavitelji pozorni na vprašanje vplivov njihovega projekta na okolje.

Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:

(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;

(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;

(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:

(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali

(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda;

(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:

(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;

(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali

(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;

(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;

(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:

(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali

(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.

 

Prijavitelji bodo morali rezultate operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma.
 

 

19 Načelo spoštovanja Listine EU o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov

Konzorcijski partnerji bodo morali zagotoviti skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic, spodbujanja enakih možnosti moških in žensk, preprečevanje vsake diskriminacije, zlasti v povezavi z dostopnostjo za invalide med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru javnega poziva, kot je določeno v členu 9 Uredbe 2021/1060/EU.
 

 

20 Varovanje osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in podatki o dejanskih lastnikih

Varovanje osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo konzorcijski partnerji, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, predvsem s Splošno uredbo o varstvu podatkov in Zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem ARIS napotuje na Prilogo 3 v Pojasnilih prijaviteljem.

 

Vsi podatki iz prejetih prijav so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del prijave, ne more pa se nanašati na celotno prijavo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v prijavi, bo ARIS lahko domnevala, da prijava po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.

 

Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji, je izvedba javnega poziva, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ARIS, ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega poziva in o izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava prijav v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžna uporabljati ARIS.

 

Podatki o sofinanciranem projektu, za katere je tako določeno s predpisi ali ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljeni bodo podatki o konzorcijskih partnerjih. Objava bo obsegala navedbo konzorcijskih partnerjev, naziv projekta in znesek javnih virov sofinanciranja projekta. Objave podatkov o projektu in konzorcijskih partnerjih bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.

 

Skladno z drugim odstavkom člena 69 Uredbe 2021/1060/EU je treba zagotavljati podatke o dejanskih lastnikih upravičenca in ostalih konzorcijskih partnerjev, pa tudi podatke o dejanskih lastnikih izvajalca/cev in podizvajalca/cev, kadar je konzorcijski partner javni naročnik v skladu z ZJN-3. Dejanski lastniki so opredeljeni v ZPPDFT-2. Kadar je upravičenec zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), se šteje, da so podatki o njihovih dejanskih lastnikih razvidni iz omenjenega registra. Za ostale primere bo upravičenec s podpisom pogodbe o sofinanciranju zavezan, da na poziv ARIS in v roku, postavljenem v pozivu, posreduje te podatke. Potrebno je zagotavljati naslednje podatke dejanskih lastnikov: ime, priimek, datum rojstva in ID za DDV oziroma davčno številko.
 

 

21 Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije

Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije spremljal izvajanje operacije in ARIS zagotavljal podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije v skladu s pogodbo o sofinanciranju.

 

21.1 Načrtovani kazalniki učinkov in rezultatov

Načrtovane vrednosti obveznih kazalnikov učinka in rezultata se bodo preverjale na ravni celotnega javnega poziva.
 

 

Kazalniki učinka	RCO 07 Raziskovalne organizacije, ki sodelujejo v skupnih raziskovalnih projektih Načrtovana vrednost: 15
Kazalniki rezultata	RCR 06 Predložene patentne prijave Načrtovana vrednost: 1

 

 

22 Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti

Če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa konzorcijski partnerji ARIS niso seznanili z vsemi dejstvi in podatki, ki so jim bili znani ali bi jim morali biti znani oziroma, da so posredovali neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikrili informacije, ki bi jih bili v skladu z javnim pozivom dolžni razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ARIS o dodelitvi sredstev, ali da so neupravičeno pridobili sredstva po javnem pozivu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bodo konzorcijski partnerji dolžni vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun RS. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
 

 

23 Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom RS

Če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom RS, bo ARIS odstopila od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun RS.
 

 

24 Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije, ali da je višina financiranja operacije presegla najvišjo dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči

Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. Če se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ARIS pogodbo lahko odpove in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun RS. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
 

 

25 Razpoložljivost dokumentacije javnega poziva

 Vsi potrebni podatki in navodila ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne prijave za dodelitev sredstev so navedeni v dokumentaciji javnega poziva, ki bo od dne objave javnega poziva dalje objavljena na spletni strani ARIS https://www.aris-rs.si/sl/razpisi/index.asp. 
 

 

26 Dodatne informacije

Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k dokumentaciji javnega poziva so dosegljivi na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov jp.nap@aris-rs.si. 

Vprašanja na zgornji naslov morajo prispeti najpozneje deset (10) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo prijav. ARIS bo objavila odgovore na vprašanja najpozneje pet (5) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo prijav, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del dokumentacije javnega poziva. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.aris-rs.si/sl/.

Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani ARIS, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.

ARIS bo organizirala informativne dneve. Datumi in druge informacije o informativnih dnevih bodo objavljeni na spletnem naslovu: https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/. 

Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani: https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/. 

 

 

 

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Tjaša Dobnik,
direktorica

 

 

 

Številka: 314-1/2024-14
Ljubljana, 17. 6. 2025

 

Priloge:

1. Prijavni obrazec (OBRAZEC 1) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
2. Predstavitev projekta (OBRAZEC 2) in predstavitev projekta v angleškem jeziku (OBRAZEC 2a) (posodobljeno dne 21. 8. 2025 in 18. 6. 2026)
3. Finančni načrt (OBRAZEC 3) (posodobljeno dne 19. 9. 2025 in 18. 6. 2026)
4. Izjava o sprejemanju pogojev (OBRAZEC 4) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
5. Soglasje za pridobitev podatkov FURS (OBRAZEC 5) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
6. Izjava v zvezi z določanjem velikosti podjetja (OBRAZEC 6) (posodobljeno dne 12. 5. 2026 in 18. 6. 2026)
7. Izjava o opredelitvi organizacije za raziskave in širjenje znanja (OBRAZEC 7) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
8. Soglasje in izjava o podatkih o dejanskih lastnikih (OBRAZEC 8) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
9. Izjava o skladnosti projekta z določili učinkovitega sodelovanja (OBRAZEC 9) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
10. Izjava o skladnosti DNSH (OBRAZEC 10) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
11. Vzorec konzorcijske pogodbe (OBRAZCEC 11) (posodobljeno dne 12. 5. 2026 in 18. 6. 2026)
12. Vzorec Pogodbe o sofinanciranju operacije (OBRAZEC 12) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
13. Zeleno proračunsko načrtovanje (OBRAZEC 13) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)
14. Pojasnila prijaviteljem (posodobljeno dne 19. 9. 2025, 12. 5. 2026 in 18. 6. 2026)
    Priloga 1 – Področja S5,
    Priloga 2- Metodologija za opredelitev organizacije za raziskovanje in širjenje znanja,
    Priloga 3 – Informacije o varstvu osebnih podatkov,
    Priloga 4 – Navodila za izpolnjevanje obrazca zeleno proračunsko načrtovanje,
15. Ocenjevalnji list (OBRAZEC 14) in ocenjevalni list v angleškem jeziku (OBRAZEC 14a) (posodobljeno dne 18. 6. 2026)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

---