Raziskovalna kultura, odprta znanost in evalvacije

Odgovorno vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela je eden temeljnih reformnih procesov tako na evropski kot globalni ravni. Poleg pobud, kot sta DORA in CoARA, se načela in reformne usmeritve usklajujejo tudi v okviru Evropske unije in Evropskega raziskovalnega prostora (European Research Area – ERA).  

V Sloveniji poteka postopna reforma vrednotenja na več ravneh. Na nacionalni ravni jo opredeljujeta Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) ter Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. 

ARIS na podlagi ZZrID in Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti postopno uresničuje reforme pri vrednotenju projektnih predlogov v okviru kompetitivnega financiranja in pri evalvacijah v okviru stabilnega financiranja. 

Na tem področju pripravlja tudi podrobnejše predpise, specifikacije in usmeritve, kot so: 

• Splošni akt o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, 
• Splošne usmeritve za institucionalno samoevalvacijo prejemnikov stabilnega financiranja, 
• Predlog oblike samoevalvacijskega poročila. 

Več si lahko preberete v zavihku Evalvacije. 

Odprta znanost in odgovorno vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela pomembno vplivata na razvoj sodobne raziskovalne kulture. Spodbujata večjo odprtost, preglednost, raznolikost in sodelovanje ter podpirata kakovostno, vključujoče in družbeno relevantno raziskovanje. 

Pristopi k vrednotenju 
Načini vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela pomembno vplivajo na raziskovalne prakse. Zato je treba uvajati pravične, pregledne in učinkovite pristope, ki neposredno vrednotijo in prepoznajo znanstveno odličnost in družbeni vpliv ter upoštevajo raznolikost raziskovalnih rezultatov, odprtih raziskovalnih praks in raziskovalnih poti. Tako je pomembno, da se pri vrednotenju upoštevajo bistveni vsebinski dosežki raziskovalnega dela, ne pa mesto objave, faktor vpliva ali drugi kazalniki. 

Vloga ARIS 
ARIS sistematično podpira krepitev znanj, veščin in podpornih okolij, potrebnih za uveljavljanje odprte znanosti in postopno prenovo vrednotenja raziskovalnega dela.  

ARIS sodeluje z raziskovalnimi organizacijami in drugimi deležniki ter poseben poudarek namenja vključujočim pristopom in stalnemu učenju. Tako prispeva k raziskovalnemu sistemu, v katerem odprtost, preglednost in odgovorno vrednotenje postajajo del celotnega raziskovalnega cikla, znanje pa razumemo kot javno dobro. V skladu z Akcijskim načrtom za odprto znanost ARIS skrbi za delovanje nacionalne koordinacije članov mednarodnega zavezništva CoARA (Coalition for Advancing Research Assessment), ki je ena vidnejših mednarodnih platform sodelovanja pri prizadevanjih za odgovorno vrednotenje raziskovanja.  

Odprti dostop pomeni brezplačen dostop do rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela na svetovnem spletu ter upravljanje avtorskih pravic s prostimi licencami.  

Uporabnikom omogoča, da vsebino poleg branja, shranjevanja in izpisa tudi uporabljajo, razširjajo, prenašajo in javno prikazujejo ter izdelujejo in razširjajo izpeljana dela v digitalnem okolju za odgovorne namene. 

Odprti dostop do znanstvenih publikacij

Odprti dostop do znanstvenih publikacij pomeni brezplačno dostopnost celotnega besedila publikacije na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju. Avtor pri tem obdrži materialne avtorske pravice, pogoji uporabe pa so določeni z izbrano licenco, najpogosteje z eno od licenc Creative Commons. 

Uporabne povezave: 

• seznam odprtodostopnih revij: DOAJ, 
• seznam odprtodostopnih knjig: DOAB, 
• specifike objavljanja znanstvenih člankov v odprtem dostopu v letih 2018–2023, 
• priporočila ARIS za implementacijo odprte znanosti iz smernic Obzorja Evropa. 

Raziskovalni podatki so zapisi o dejstvih, kot so številčni podatki ter besedilni, zvočni in slikovni zapisi, ki so pridobljeni z različnimi metodami in predstavljajo osnovo za znanstveno raziskovanje. V raziskovalni skupnosti veljajo kot ustrezno sredstvo za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj. 

Ravnanje z raziskovalnimi podatki 

Ravnanje z raziskovalnimi podatki zajema načrtovanje, zbiranje, shranjevanje, dokumentiranje, varovanje, dolgoročno ohranjanje in omogočanje ponovne uporabe podatkov. Pri tem se upoštevajo načela FAIR: podatki morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni. 

Ključno orodje za sistematično ravnanje z raziskovalnimi podatki je načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki opredeli upravljanje podatkov skozi celoten potek raziskave. 

Vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela je pomemben del odprte znanosti. V Sloveniji poteka postopna reforma vrednotenja na več ravneh. Na nacionalni ravni jo opredeljujeta: 

• Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, 
• Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. 

ARIS na tej podlagi postopno uresničuje reforme: 

• pri vrednotenju projektnih predlogov v okviru kompetitivnega financiranja, 
• pri evalvacijah raziskovalnih organizacij v okviru stabilnega financiranja. 

ARIS pripravlja tudi podrobnejše specifikacije in usmeritve, med drugim: 

• Splošne usmeritve za institucionalno samoevalvacijo prejemnikov stabilnega financiranja, 
• Navodila za ocenjevanje pri zunanji institucionalni evalvaciji, 
• Predlog oblike samoevalvacijskega poročila. 

Reforme potekajo tudi v sodelovanju z mednarodno skupnostjo, zlasti v okviru politik ERA in sklepov Sveta EU o vrednotenju raziskovalne dejavnosti in izvajanju odprte znanosti. 

Več si lahko preberete v zavihku Evalvacije. 

Repozitoriji so digitalni prostori za shranjevanje digitalnih objektov, opisanih s standardiziranimi metapodatki, ki omogočajo dostop do njih. ARIS sodeluje pri razvoju repozitorijev na nacionalni in mednarodni ravni ter spremlja njihov razvoj. 

Več o sistemu repozitorijev je na voljo v dokumentih Merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev in Seznam priporočljivih repozitorijev. 

Nekateri slovenski področni repozitoriji 

• ADP 
• CLARIN.SI 

Nekateri slovenski institucionalni repozitoriji 

• RUL 
• DKUM 
• RUP 
• RUNG 
• DiRROS 

Splošni mednarodni repozitorij 

• Zenodo 

Evropsko in globalno sodelovanje je ključno za razvoj infrastrukture, ki podpira odprto znanost. Med pomembnejšimi pobudami sta: 

• ORE, evropska platforma za odprto objavljanje rezultatov javno financiranih raziskav EU, 
• EOSC, evropska pobuda za skupen digitalni prostor za dostop do raziskovalnih podatkov, publikacij, programske opreme in storitev. 

Pomembne evropske in mednarodne pobude: 

• Obzorje Evropa, 
• OpenAIRE, 
• Science Europe, 
• projekti ERC, 
• CoARA. 

Slovenski zakonodajni okvir: 

• Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, 
• Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, 
• Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, 
• Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2. 

V Sloveniji je trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine s področij znanosti, umetnosti in kulture v digitalni obliki omogočeno v Digitalni knjižnici Slovenije, ki je pomemben del sodobne infrastrukture za izobraževalne in znanstvenoraziskovalne procese. 

• Odprti dostop 
  Brezplačen dostop do vsebine na svetovnem spletu na založnikovi strani ali v repozitoriju, pri čemer so avtorske pravice urejene z izbrano licenco. 
• Diamantni odprti dostop 
  Model znanstvenega založništva, pri katerem revije in platforme ne zaračunavajo stroškov niti avtorjem niti bralcem. 
• Odprta koda 
  Programska oprema, katere izvorna koda je javno dostopna in jo lahko kdorkoli uporablja, preučuje, spreminja in distribuira. 
• Odprti podatki 
  Podatki, opremljeni z licenco, ki določa pogoje njihove uporabe, ponovne uporabe in predelave. 
• Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki 
  Dokument, ki določa, kako se raziskovalni podatki zbirajo, hranijo, dokumentirajo, obdelujejo in objavijo. 
• Repozitorij 
  Digitalni prostor za shranjevanje digitalnih objektov, opisanih s standardiziranimi metapodatki, ki omogoča dostop do njih 

Evalvacija je večstopenjski proces, ki vključuje: 

• Evalvacijo raziskovalnih programov po področjih (paneli ERC) 
  Neodvisni strokovnjaki presojajo znanstveno odličnost in družbeni vpliv. 
• Institucionalno samoevalvacijo 
  Organizacija izvede notranjo presojo in samorefleksijo. 
• Zunanjo institucionalno evalvacijo 
  Neodvisna strokovna skupina izvede celovito presojo, tudi z obiskom organizacije. 

Vsi deli so med seboj prepleteni in sestavljajo enoten sistem. Rezultati evalvacij podajo celovito sliko delovanja organizacij, vključujejo priporočila za izboljšave in vodijo v konkretne ukrepe. Na njihovi podlagi se lahko prilagodi tudi razporeditev sredstev stabilnega financiranja. 

Evalvacije temeljijo na treh kriterijih:  

• znanstveni odličnosti, 
• družbenem vplivu, 
• kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja. 

Pri presoji raziskovalnega okolja ARIS upošteva predvsem način upravljanja organizacije, kadrovsko politiko in razvoj mladih raziskovalcev, raziskovalno infrastrukturo, sodelovanje in prenos znanja, notranje sisteme kakovosti ter uresničevanje odprte znanosti, enakih možnosti, etike in integritete. 

Stabilno financiranje znanstvenoraziskovalnega dela omogoča dolgoročno načrtovanje raziskovanja in podpornega okolja ter krepi avtonomijo raziskovalnih organizacij. Z avtonomijo je povezana tudi odgovornost za kakovostno raziskovalno delo, pregledno delovanje in stalne izboljšave.

Organizacijska kultura kakovosti se odraža v kritični samorefleksiji, sistematičnem spremljanju lastnega delovanja in ukrepih za izboljšanje znanstvenoraziskovalnega dela ter podpornih procesov. Ključno orodje tega procesa je samoevalvacija, ki vsakih šest let vodi v pripravo samoevalvacijskega poročila.

ARIS z objavo povzetkov samoevalvacijskih poročil raziskovalni skupnosti, deležnikom in širši javnosti omogoča vpogled v ugotovitve, ukrepe in razvojne usmeritve prejemnikov stabilnega financiranja. S tem krepi razumevanje znanosti kot javnega dobrega in podpira uresničevanje načel odprte znanosti.

Povzetki samoevalvacijskih poročil za posamezne organizacije so na voljo v spodnji preglednici.

Preglednica s povzetki samoevalvacijskih poročil prejemnikov stabilnega financiranja za obdobje 2022–2025 

• Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, 
• Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, 
• Splošni akt o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. 

ARIS pripravlja tudi podrobnejše specifikacije in usmeritve, med drugim: 

• Splošne usmeritve za institucionalno samoevalvacijo prejemnikov stabilnega financiranja, 
• Predlog oblike samoevalvacijskega poročila.