Pogosta vprašanja

V primeru, da je publikaciji že dodeljena tipologija, lahko raziskovalna organizacija, knjižnica ali Osrednji specializirani informacijski center (OSIC), ki menijo, da tipologija ni pravilna, podajo vlogo, ki se jo naslovi na ARIS (e-naslov: Tina.Mavric@aris-rs.si). Sledi izvedba enakega postopka, kot poteka za spreminjanje seznamov in je predviden v 158. členu Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22). Vlogo strokovno obravnava pristojni OSIC. V okviru obravnave OSIC pridobi mnenje člana znanstvenoraziskovalnega sveta ved (ZSV) z ustreznega področja in potrebne dodatne informacije. OSIC na podlagi obravnave pripravi predlog sklepa o vlogi in ga posreduje pristojnemu ZSV v obravnavo. Če se ZSV s predlogom OSIC ne strinja, lahko zahteva od OSIC dodatno obrazložitev ali pridobi dodatno oceno enega ali po potrebi več strokovnjakov. ZSV pripravi predlog sklepa za obravnavo na Znanstvenemu svetu ARIS, ki sprejme obrazloženi sklep o vlogi. ARIS o sklepu obvesti vlagatelja vloge.
OSIC presoja prekategorizacijo objav na podlagi same publikacije. V primeru, da ta ni dostopna prosto na spletu ali je pristojni OSIC nima v knjižnici, potem mora vlagatelj publikacijo priložiti vlogi.

43. člen Splošnega akta o postopkih določa, da se kvantitativna ocena A3 določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje petletno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva ARIS iz državnega proračuna se ne upoštevajo. Prav tako se ne upoštevajo sredstva, pridobljena v okviru Kohezijskega sklada. 43. člen Splošnega akta o postopkih določa izjemo, in sicer da se upoštevajo sredstva kohezijske politike EU, pridobljena v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter pripadajoča nacionalna soudeležba, razen sredstev, pridobljenih za nabavo opreme in gradnjo ali obnovo nepremičnin (sredstva investicij).
V Navodilih za izpolnjevanje obrazcev ARIS-A3-VPETOST poziva v letu 2023 je bilo določeno, da se obrazec A3 izpolni za vsakega člana programskih skupin, ki je bil v predhodnem letu nosilec projekta (vodja projekta oziroma raziskovalec, ki je odgovoren za izvedbo raziskovalnega dela), financiranega izven ARIS. Vnesejo se sredstva, ki so bila v raziskovalni organizaciji za ta projekt realizirana kot prihodek v predhodnem poslovnem letu, iz česar izhaja, da se v obrazec ARIS-A3-VPETOST vpiše samo sredstva, ki jih raziskovalna organizacija knjiži kot prihodek.
Ob tem dodajamo pojasnilo, da ARIS za poziv v letu 2024 na pobudo nekaterih raziskovalnih organizacij pripravlja spremembo, in sicer bo podatke možno vnašati za vse (aktivne, zaposlene) raziskovalce, torej ne več samo za člane programskih skupin. Navodila za izpolnjevanje bodo vsebinsko ostala enaka lanskoletnim.

Postopek ocenjevanja projektov je določen v Splošnem aktu o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Splošni akt o postopkih) ter Splošnem aktu o strokovnih telesih ARRS (Splošni akt o telesih). Poleg splošno veljavnega postopka ocenjevanja, so v VII.poglavju Splošnega akta o postopkih podrobneje urejeni tudi postopki za posamezne vrste prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (raziskovalni projekti, mednarodno sodelovanje, itd). Postopek ocenjevanja je opisan v slikovnem prikaz postopka in vsebuje prikaz splošnega postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja raziskovalnih projektov, postopek imenovanja recenzentov in postopek izbora prijave s strani recenzentov.

ARIS pri objavi javnih razpisov sledi določilom veljavnih pravnih podlag. Javni razpis za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 21) je bil objavljen na podlagi Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti,
ki je določal, da se na javni razpis lahko prijavijo javni raziskovalni zavodi, univerze in drugi javni zavodi, ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov oziroma infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.
Po sprejemu Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list, št. 186/21) so bili sprejeti novi podzakonski akti, med drugim tudi Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
ki v 133. členu določa, da so prijavitelji na javni razpis lahko javne raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v obliki programskega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali infrastrukturne dejavnosti v okviru institucionalnega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Javni razpis za (so)financiranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 22) v letu 2023 je sledil Splošnemu aktu o postopkih.
Morebitna objava javnega razpisa v letu 2024 (Paket 23) bi prav tako sledil vsem zadevnim predpisom, vključno z določbami Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

ARIS objavlja javne razpise na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta agencije v skladu s proračunskimi možnostmi. Po podatkih glede višine proračunskih sredstev, s katerimi razpolagamo ta hip, v letu 2024 ne načrtujemo objave Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 23)..

Ne. Tudi če je raziskovalčeva polna delovna obveznost za znanstvenoraziskovalno delo financirana iz nedržavnih sredstev, dopolnilna zaposlitev ne more biti financirana iz integralnih sredstev državnega proračuna (kar so tudi sredstva ARIS).

(So)financiranje iz Sklada NOO je možno do 30. 6. 2026. Podaljšanje upravičenega obdobja za (so)financiranje ni predvideno.

Z uveljavitvijo novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je prišlo tudi pri sami objavi javnih razpisov do določenih sprememb. Ena od njih je tudi novost, da razpisa za sofinanciranje delovanja v mednarodnih znanstvenih združenjih, kot takega ARRS ni več objavljala. Ob pripravi instrumentov financiranja v Splošnem aktu o postopkih je bila na Delovno skupino za pripravo izhodišč za izvedbo prehoda na novo zakonodajo dana pobuda, da stroški delovanja funkcionarjev v mednarodnih znanstvenih združenjih in članarine niso več predmet sofinanciranja. Pobudo je delovna skupina podprla (6. seja v letu 2022) in sklenila, da se financiranje članarin umakne, ker so sredstva zagotovljena iz drugih sredstev, kar je podprl tudi znanstveni svet agencije.

Da, delo preko študentske napotnice se enako kot plačilo storitev fizičnim osebam na podlagi drugih pogodb (npr.: avtorski honorar, podjemna pogodba, pogodba o delu upokojencev, delo preko študentske napotnice in podobno) šteje med omejitve, kot jih določa 15. člen Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije oziroma 41. člen Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije.

Strošek habilitacije z vidika »stroška neposredno potrebnega za izvedbo raziskovalne dejavnosti« nima narave neposrednega stroška raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta in zato ni upravičen strošek raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Habilitacija je potrebna za pridobitev naziva v visokošolskem prostoru, se pravi ni vezana na znanstvenoraziskovalno dejavnost temveč na visokošolsko dejavnost.

Vlogo za prenos raziskovalnih ur z vključeno obrazloženo utemeljitvijo se lahko posreduje na naslov Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS). Vloga je dostopna na strani ARIS-PRENOS-RAZ-UR-2024.docx.
Skladno s Pravili o izvajanju spremljanja porabe sredstev in nadzora nad namensko porabo sredstev,
ki jih ARIS dodeljuje iz proračuna RS, št. 060-41/2024-1 z dne 12. 11. 2024, vlogo obravnava Komisija za namensko porabo sredstev, ki jo imenuje direktor ARIS.

Predpogoj za vložitev vloge za prenos raziskovalnih ur je veljavna Pogodba o (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Število raziskovalnih ur, dodeljenih projektu, je opredeljeno v sklepu o izboru in predstavlja osnovo za (so)financiranje. Prenos raziskovalnih ur je relevanten pri pripravi poročil o izvajanju projekta, zlasti pri poročilu o opravljenem obsegu raziskovalnega dela (PRU) in finančnem načrtu.

V okviru porabe sredstev za izvajanje raziskovalnih projektov so v skladu z Uredbo o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (UL RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23;
v nadaljnjem besedilu: Uredba) dovoljena odstopanja, kot določa 40. člen navedene Uredbe. V okviru poročanja PRU je dovoljeno odstopanje 5% glede na realizirane/izplačane raziskovalne ure, medtem ko v okviru finančnega poročila v okviru odobrenih sredstev v strukturi raziskovalnega projekta, lahko poraba po posameznih stroškovnih elementih odstopa v breme oziroma korist enega ali več stroškovnih elementov, pri vsakem največ do 15 %. V letnem finančnem poročilu glede namenske porabe sredstev proračuna mora izvajalec priložiti finančni obračun s podano porabo sredstev za posamezni raziskovalni projekt.
 

Skladno s tretjim odstavkom 9. člena se v okviru PSF-MR zagotavljajo sredstva za usposabljanje mladih raziskovalcev, če je mladi raziskovalec zaključi usposabljanje (se pravi, da je doktoriral) potem ne izpolnjuje več pogoja, da se ga obravnava kot MR in zato tudi stroški, ki nastajajo v zvezi z njegovim delom ne morejo več bremeniti MR. Kot raziskovalca ga lahko vključite v druge raziskovalne aktivnosti (raziskovalne programe, raziskovalne projekte – po postopku, ki je zato predviden – vključitev v raziskovalno skupino). Skladno z 19. členom Splošnega akta o stabilnem financiranju je MR v obdobju usposabljanja lahko financiran iz sredstev PSF-O največ v obsegu 4 FTE ne glede na trajanje obdobja financiranja.
 

•Prvi odstavek 41. člena Uredbe določa: » Iz stroškov materiala in storitev raziskovalnega projekta se za posamezno cenovno kategorijo lahko izplačajo avtorski honorarji do ene tretjine vrednosti stroškov materiala in storitev cenovne kategorije C, če ne obstajajo elementi delovnega razmerja.«

Pri izračunu limite za višino dovoljenih avtorskih honorarjev je potrebno upoštevati tudi število dodeljenih ur projekta. Izračun max zneska dovoljenih AH je naslednji:
-1/3 vrednosti materialni stroškov C kategorije iz cenika FTE deljeno s 1.700 ur in pomoženo s številom dodeljenih ur projekta.
-Primer izračuna – projekt ima npr. dodeljenih 1.000 ur: 1/3 * 23.953,00 € /1700 ur * 1000 ur = 4.969,67 EUR.

•Tretji odstavke 41. člena Uredbe določa: »Raziskovalna organizacija lahko izplača posamezniku v tekočem letu iz sredstev proračuna, prejetih za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, do največ 40 % vrednosti plačnega dela ekvivalenta polne zaposlitve, ki je v skladu s to uredbo določen za financiranje raziskovalnih projektov.«

Navedeno predstavlja omejitev višine honorarja na posameznika in pomeni, da lahko posamezna fizična oseba letno iz enega ali več projektov oziroma stabilnega financiranja prejme skupaj max. 40% plačnega dela ekvivalenta polne zaposlitve za projekte. Plačni del po ceniku za FTE za leto 2024 znaša 40.596,00 € *40 %= 16.238,40 €. Skupna vrednost bruto honorarjev na posameznika ne sme v letu 2024 znašati več kot 16.238,40 €.

•Četrti odstavek 41. člena Uredbe določa: »Če raziskovalno delo, ki je predmet dela po avtorski pogodbi, nastane z materialnimi sredstvi raziskovalne organizacije, se stroški materialnih sredstev raziskovalne organizacije ne smejo vključiti v avtorski honorar.«

V primeru, da je s pogodbo dogovorjeno, da se prejemniku honorarja povrne tudi stroške za uporabo opreme, ki jo potrebuje, da opravi dogovorjeno delo, ta oprema ne sme biti last raziskovalne organizacije. Če za delo uporablja računalnik ali neko drugo raziskovalno opremo, ki je last RO ne sme stroške uporabe opreme ali stroška vzdrževanja te opreme zaračunati v obliki honorarja.
 

Skladno z drugo alinejo drugega odstavka 9. člena Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: uredba) se v okviru PSF-O financirajo stroški dela, stroški material in storitev ter amortizacije neposredno potrebnih za izvedbo raziskovalnih programov. In sicer:

-stroški dela za zaposlene raziskovalce ter strokovne in tehnične sodelavce, ki so vključeni v izvajanje raziskovalnih programov glede na obseg opravljenega dela na raziskovalnem programu;

-stroški materiala in storitev za izvedbo raziskovalnega programa in diseminacijo rezultatov, ki jih je mogoče na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov pripisati posameznemu raziskovalnemu programu, pri čemer ti stroški ne smejo biti pokriti iz drugih virov;

-za amortizacijo raziskovalne opreme ob upoštevanju obsega, ki je neposredno potreben za izvajanje raziskovalnega programa.

Verodostojni ključi so tisti, ki so zapisani, preverljivi in odražajo dejansko porabo stroškov za posamezno raziskovalno aktivnost. Navedeno pomeni, da v kolikor RO postavi verodostojne ključe za delitev stroškov energije, ki jo je mogoče pripisati večjim kosom raziskovalne opreme (npr. za kose, ki so večji porabniki električne energije in se to opremo v celoti ali pretežno uporablja za izvedbo programa), lahko strošek energije na podlagi ključa pripišejo neposredno programu (RO poroča porabo, kot neposredni strošek materiala in storitev programa).

Tudi uporaba delilnika stroškov na podlagi nazivne moči uporabljene opreme (inventar, sredstva PSF) in efektivnega časa delovanja bi lahko bila osnova za postavitev verodostojnega ključa za delitev stroškov porabljene električne energije med PSF programi in projekti.

Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23, v nadaljevanju: uredba) v 9. členu določa, da se v okviru raziskovalnih programov financirajo stroški dela za zaposlene raziskovalce ter tehnične in strokovne sodelavce, ki so vključeni v izvajanje raziskovalnih programov glede na obseg opravljenega dela na raziskovalnem programu. V 39. členu uredbe je določeno, da se pri stroških plač, prispevkih delodajalca in povračila stroškov v zvezi z delom upošteva obseg sodelovanja posameznega člana v okviru posameznega raziskovalnega projekta.
V prvi točki 7. člen uredbe je določeno, da morajo biti stroški dela določeni v skladu z delovnopravno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. To pomeni, da je pri izplačilu plač potrebno spoštovati predpise, ki urejajo področje plač. Pogoji za izplačilo delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela so določeni v 22.d. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).
Navedeno pomeni, da je izplačilo uspešnosti iz povečanega obsega dela lahko upravičen strošek raziskovalnega programa oziroma projekta samo izjemoma, če je izpolnjen pogoj iz 22. d. člena ZSPJS (kadar RO razpolaga s sredstvi iz prihrankov sredstev za plače iz tega namena).
Hkrati opozarjamo na zahtevo iz razpisa za dodelitev raziskovalnih projektov (in podpisano izjavo RO), da bodo sodelujoči raziskovalci imeli proste kapacitete za delo na projektu, zato tudi vsebinsko težko utemeljite zakaj bi bil raziskovalec upravičen do povečanega obsega dela v breme projekta.

Stroški zaščite intelektualne lastnine so upravičeni stroški raziskovalnega projekta, kjer je izum nastal. Stroški zaščite intelektualne lastnine so upravičeni stroški raziskovalnega programa, kjer je izum nastal. V kolikor se je izvajanje projekta oziroma programa že zaključilo so stroški za zagotovitev varstva intelektualne lastnine upravičeni stroški v okviru ISF-U (institucionalni steber – upravljavska in podporna dejavnost).

Pri stabilnem financiranju ni prenosa ur v naslednje leto. Raziskovalni programi (po starem) so imeli določeno koliko ur ima kateri od programov, sedaj ure niso določene temveč so določena sredstva, ki jih raziskovalna organizacija sama planira, seveda z upoštevanjem omejitev iz Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (uredba). Prenos sredstev – oblikovanje kratkoročno odloženih prihodkov je dovoljeno z upoštevanjem omejitev iz uredbe (14. in 45. člen uredbe).

Nakup trajne licence je nakup neopredmetenega sredstva in ne spada med neposredni material in stroške storitev, ker gre za investicijo. Vendar pa programsko orodje, ki ga potrebujete za svojo raziskavo lahko štejemo kot raziskovalno opremo in strošek amortizacije raziskovalne opreme je upravičen strošek usposabljanja mladega raziskovalca. To pomeni, da raziskovalna organizacija iz vira za nakup osnovnih sredstev (vir se oblikuje tudi iz poročanih sredstev za amortizacijo za raziskovalno dejavnost) kupi raziskovalno opremo in potem strošek amortizacije pokrije iz sredstev za izvajanje usposabljanja mladega raziskovalca.

Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: uredba) pri raziskovalnih projektih res ne vsebuje posebne določbe o odprtem dostopu, vendar je desiminacija rezultatov projekta vedno bila in je upravičen strošek projekta. V 34. členu uredbe je navedeno, da so upravičeni neposredni stroški materiala in storitev v zvezi z raziskovalnim delom, t.j. stroški, ki so neposredno potrebni za izvedbo projekta.
V 13. točki Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2023 (enaka določila so v prejšnjih razpisih) je izrecno navedena dolžnost izvajalca projekta, da morajo biti vse recenzirane znanstvene objave objavljene v odprtem dostopu, to sledi tako iz 41. člena ZZrID, kot tudi iz 82. člena Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti zato je seveda strošek, ki ga ima RO s tem, neposredni - upravičen strošek projekta.

Potrebno je izhajati iz Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23, v nadaljevanju: uredba).

Raziskovalni programi so del stabilnega financiranja in prvo šestletno obdobje financiranja se izteče 31. 12. 2027. Drži, da ste morali oddati prijavo na poziv za programe, ker evalvacija programov v prehodnem obdobju poteka še po »starem«. Vendar to ne pomeni, da se v vašem primeru obdobje financiranja zaključi z 31. 12. 2023 in da s 1. 1. 2024 pričnete novo obdobje financiranja. Z vidika namenske porabe sredstev in na podlagi sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju izvajanje prvega šestletnega obdobja za raziskovalne programe traja od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2027.

Zato ni potrebno vseh sredstev, ki ste jih prejeli za leto 2023 porabiti do konca leta 2023, temveč lahko uveljavljate izjemo iz prvega odstavka 45. člena uredbe, ki določa, da je ob koncu poslovnih let v prvem šestletnem obdobju dovoljeno izkazati kratkoročno odložene prihodke v obsegu do 20% prejetih sredstev stabilnega financiranja.

Sredstva, ki jih prejmete za amortizacijo (financiranje po ekonomskih namenih pri stabilnem financiranju ne temelji na ceni FTE, temveč na vašem planu, načrtu) pri raziskovalnih programih so namenjena pokrivanju stroškov amortizacije, kot to določa tretja alineja drugega odstavka 9. člena uredbe »za amortizacijo raziskovalne opreme ob upoštevanju obsega, ki je neposredno potreben za izvajanje raziskovalnega programa«.

Hkrati pa drugi odstavek 7. člena uredbe določa: »Sredstva, ki jih prejemnik stabilnega financiranja nameni za pokritje stroškov amortizacije uporabljene raziskovalne opreme oziroma druge opreme, prejemnik stabilnega financiranja v nadaljnjem koraku nameni za nakup, s katerim nadomesti ali obnovi potrebno raziskovalno opremo oziroma drugo opremo. Iz sredstev, ki jih je prejemnik stabilnega financiranja prejel za pokritje stroškov amortizacije, mora najpozneje v petih letih od zaključka leta, v katerem je prejel sredstva, izvesti postopek nakupa nove raziskovalne opreme oziroma druge opreme«.

Napisano pomeni, da opremo kupite iz akumuliranih sredstev za amortizacijo in ne direktno iz prejetih sredstev za amortizacijo, prihodki, ki jih prejmete iz naslova amortizacije so namenjeni pokrivanju stroškov amortizacije, denar, ki ste ga za ta namen prejeli pa dejansko predstavlja vir iz katerega boste nadomestili obrabljeno opremo, ki ste jo uporabili pri izvajanju programa ali pa namenili za nakup druge opreme, ki jo potrebujete.

Pri obravnavi stroškov amortizacije je potrebno upoštevati določila Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih sredstev (10. člen).

Ne, soglasje vodje aktivnosti aktivnosti bilateralnega sodelovanja je potrebno priložiti le v primeru, da se prijavljate na enostranski razpis.

Pri aktivnostih bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot dvostranski razpis, mora prijava aktivnosti bilateralnega sodelovanja izpolnjevati vstopne pogoje v obeh državah. Izpolnjevanje vstopnih pogojev za prejete prijave preverjata obe sodelujoči državi, vsaka za svojo stran. Pri enostranskem razpisu pa prijave sprejema samo ARIS. Tudi postopek ocenjevanja je malo drugačen.

Pogoj, da mora biti vodja aktivnosti bilateralnega sodelovanja na RO prijaviteljci zaposlen 20 %, velja samo za enostranske razpise. Za dvostranske razpise to ni pogoj.

Ne, prijavitelj je dolžan priložiti potrdilo o veljavnem statusu doktorskega študenta (in potrdilo o temi ni dovolj).

Med sodelujočimi raziskovalci v Republiki Sloveniji mora biti vključen vsaj en doktorski študent ali raziskovalec, pri katerem od njegovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata; od leta 2020 naprej). Torej doktorski študent ali mlajši doktor.

Da, lahko oddate več prijav za več držav v točki 2 javnega razpisa – od a do f; samo ne v okviru ene skupine držav. Za skandinavske in baltske države lahko oddate samo eno prijavo.

ARIS na podlagi Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije v skladu s proračunskimi možnostmi (so)financira udeležbo prijaviteljev v raziskovalnih projektih Weave, ki so se na razpisu vodilne agencije uvrstile med 20 % najbolje ocenjenih raziskovalnih projektov v okvirusheme izbora prijav pri vodilni agenciji (prag za (so)financiranje) in so jih vse sodelujoče partnerske agencije sprejele v (so)financiranje. Izjemoma je možno v skladu s Sporazumom o multilateralni shemi vodilne agencije financirati tudi projekte, ki so pozitivno ocenjeni, a ne dosegajo 20 % praga, če se s tem strinjajo vse vključene partnerske agencije.

Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt v sodelovanju s partnersko agencijo v okviru rednega letnega nacionalnega javnega razpisa ARIS za (so)financiranje raziskovalnih projektov. Predlagamo, da spremljate spletno stran: https://www.arrs.si/sl/progproj/rproj/ in https://www.arrs.si/sl/razpisi/.

ARIS od leta 2023 raziskovalne projekte Weave, kjer ARIS nastopa kot partnerska agencija, ne (so)financira na podlagi objavljenega javnega razpisa, ampak na svoji spletni strani objavi podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s strani ARIS. Informacije za prijavitelje so dostopne na strani: https://www.aris-rs.si/sl/medn/vodilna/predstavitev.asp

ARIS je ena izmed dvanajstih evropskih agencij, ki so v letu 2020 podpisale dogovor o MLA. Dogovor o MLA so poleg ARIS podpisale tudi: DFG (Nemčija), FNR (Luksemburg), FNRS (Belgija), FORMAS (Švedska), FWF (Avstrija), FWO (Belgija), GA ČR (Češka), HRZZ (Hrvaška), NCN (Poljska), RCN (Norveška) in SNSF (Švica). Neposredno sodelovanje je trenutno možno z naslednjimi sedmimi agencijami: Avstrija (FWF), Belgija / Flandrija (FWO), Češka (GA ČR), Hrvaška (HRZZ), Luksemburg (FNR), Poljska (NCN) in Švica (SNSF). Sodelovanje s štirimi agencijami DFG (Nemčija), FNRS (Belgija), FORMAS (Švedska) in RCN (Norveška) še ni vzpostavljeno.

Od uveljavitve Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti (ZZrID) in Splošnega akta o stabilnemfinanciranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
starost ni omejena. Kandidat za mladega raziskovalca lahko vstopi v sistem financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev najkasneje štiri leta po zaključku študijskega programa druge stopnje (upošteva se leto zaključka). Vpis na doktorski študij mora biti izveden preko spletnega portala eVŠ. Vsa določila v zvezi z mladimi raziskovalci mora vključevati akt prejemnika stabilnega financiranja.