Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Velika dvorana, Novi trg 3, 1000 Ljubljana
Torek, 10. oktober 2017 ob 11. uri

Shematski prikaz točkastih defektov na domenski steni bizmutovega ferita (Tadej Rojac in soavtorji, Nature Materials, 2016)

Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja tehniških in en dosežek s področja interdisciplinarnih ved, bo povezovala novinarka Nataša Ivanuš, ustvarjalka oddaje Ugriznimo znanost na RTV Slovenija.

V obliki desetminutnih predavanj bodo predstavljeni naslednji dosežki:

Razlaga električne prevodnosti domenskih sten bizmutovega ferita
Doc. dr. Andreja Benčan Golob

Bizmutov ferit se intenzivno raziskuje zaradi možnosti uporabe v visokotemperaturnih piezoelektričnih napravah, vendar pa je njegova uporaba omejena, saj izkazuje visoko električno prevodnost, katere pomemben del izhaja iz lokalne prevodnosti na domenskih stenah. Čeprav so prevodnost sten dokazali že leta 2009, pa do zdaj ni bilo konsistentne razlage mehanizma. Raziskovalke in raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« in Kemijskega inštituta (Tadej Rojac, Andreja Benčan Golob, Goran Dražić, Hana Uršič Nemevšek, Boštjan Jančar, Gašper Tavčar, Maja Makarovič, Julian Walker in Barbara Malič) so v sodelovanju s kolegoma iz Japonske in Švice (Naonori Sakamoto, Univerza Shizuoka, in Dragan Damjanović, EPFL) prvi dokazali prisotnost točkastih defektov na domenskih stenah v bizmutovem feritu. Z raziskavo so razložili mehanizem p-tipa električne prevodnosti domenskih sten ter pokazali, da je lokalno prevodnost domenskih sten mogoče prilagajati s spreminjanjem atmosfere med visokotemperaturno pripravo materiala.

Nov način raztapljanja plemenitih kovin za uporabo v zelenem krožnem gospodarstvu
Dr. Nejc Hodnik

Nov način raztapljanja platine se v primerjavi z najbolj razširjenim postopkom – raztapljanjem z zlatotopko – izkaže kot okoljsko bistveno manj škodljiv proces. Zlatotopka je vrela mešanica koncentrirane solne in dušikove kisline, ki je zelo nevarna in agresivna kemikalija. Spada med zelo strupene kemikalije, kajti iz te mešanice izhajajo izjemno strupeni plini, kot sta med drugimi klor in NOx. Čeprav je zlatotopka zelo učinkovit in ekonomsko ugoden način raztapljanja, se ekonomičnost procesa zaradi izredno nevarnih pogojev dela močno zmanjša. Postopek, ki je bil razvit v okviru raziskav ponuja rešitev, saj je uporabljen bistveno manj agresiven pH z minimalnimi izpusti nevarnih plinov (po inženirski optimizaciji izpustov ne bo več) in deluje pri sobni temperaturi.

Analiza dinamičnih vplivov statičnega var kompenzatorja na obratovalne razmere EES Slovenije in Evropske interkonekcije
Prof. dr. Rafael Mihalič

Na 220kV in 400 kV napetostnem nivoju elektroenergetskega sistema(EES) Slovenije in širše regije se zaradi pomanjkanja prilagodljivosti EES pojavljajo daljša časovna obdobja z nedopustno visokimi napetostmi. Ker gre za problem regije, sta operaterja prenosnega omrežja Hrvaške in Slovenije začela iskati skupne rešitve v okviru mednarodnega sodelovanja. Evropski komisiji sta predlagala rešitev v okviru projekta skupnega evropskega interesa s področja pametnih omrežij – projekt SINCRO.GRID. V študiji so raziskovalci in raziskovalke prikazali, da je mogoče s tehnologijo »pametne« paralelne kompenzacije vgrajene v Sloveniji, vplivati na perečo problematiko slabo dušenih elektromehanskih nihanj v evropskem EES, obvladovati napetostna nihanja zaradi stohastike obnovljivih virov energije v prihodnosti ustrezno kakovost napetosti v vseh obratovalnih stanjih in definirali optimalne parametre in strukturo regulabilne naprave.

Tehnološki preboj na področju dušenja vibracij, udarnih obremenitev in hrupa
Dr. Marko Bek

Raziskovalci in raziskovalke predstavljajo novo generacijo dušilnih elementov, ki prekašajo vse obstoječe tehnične rešitve za najmanj desetkrat in predstavljajo tehnološki preboj na področju dušenja vibracij, udarnih obremenitev in hrupa. Patentirani dosežek združuje lastna bazična spoznanja o vplivu tlaka na vedenje polimernih materialov ter o procesu formiranja »polja kontaktnih sil« v granuliranih materialih. Patentirani dušilni elementi predstavljajo povsem nov in učinkovit način dušenja vibracij in hrupa. Sestavljeni so iz pletene bazaltne cevi, ki je napolnjena z polimernim granuliranim materialom pod tlakom. Uporabiti jih je mogoče za protipotresno gradnjo, zaščito naprav in strojev ter zaščito avtomobilov pred udarno obremenitvijo v nesrečah.

Razvoj in implementacija inovativnega hibridnega sistema vodenja naprave za rehabilitacijo hoje
Dr. Matevž Bošnak

Predmet dosežka je razvoj ter eksperimentalna implementacija inovativnega hibridnega sistema vodenja naprave za rehabilitacijo hoje, objava rezultatov v reviji IEEE Transactions on Neural Systems and Rehabilitation Engineeringter in prijava evropskega patenta. Hibridni sistem vodenja naprave za rehabilitacijo hoje omogoča kombinacijo avtonomnega (sledenja pred nastavljeni trajektoriji premikanja) in ročnega oz. intuitivnega vodenja naprave z nakazanimi premiki telesa. Vgrajen računalniški sistem preko senzorjev zaznava premike telesa ter upravlja hitrost in smer premikanja naprave, hkrati pa preprečuje trke naprave s predmeti ali ljudmi v okolici. Zaradi intuitivne in enostavne uporabe naprave se lahko pacient in terapevt povsem posvetita postopku rehabilitacije. S testi sistema v kliničnem okolju je bilo potrjeno pravilno delovanje naprave in njeno primernost v postopku rehabilitacije hoje po kapi.

Čiščenje voda s hidrodinamsko kavitacijo
Prof. dr. Matevž Dular, dosežek bo predstavil dr. Martin Petkovšek

Cilj biološkega čiščenja odpadnih voda je popolna mineralizacija – pretvorba organskih spojin do ogljikovega dioksida in vode. Nekatere spojine so namreč biološko slabo razgradljive, zato so za njihovo odstranitev iz sistema ključnega pomena drugi, abiotski postopki čiščenja, potencialno možnost pa predstavlja tudi kavitacija. V dosedanji praksi se pri čiščenju odpadnih vod na čistilnih napravah kavitacija ne uporablja. Sicer obstajajo določeni laboratorijski poizkusi, vendar metode do zdaj še niso dostopne za širšo uporabo. Z opravljenimi raziskavami so raziskovalke in raziskovalci na teoretičnem nivoju pridobili ustrezne izkušnje in znanja in uspešno prenesli tehnologije na aplikativno raven oz. v prakso. Pokazali so na možnost energetsko in okoljsko sprejemljivega čiščenja voda. Uspešno so odstranili farmacevtike, cianobakterije, alge, bakterijo Legionella in kot prvi pokazali na možnost inaktivacije virusov. Rezultate so predstavili v osmih revialnih člankih in štirih patentih.

Vljudno vabljeni.

Medijski pokrovitelj: