Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor
Petek, 29. september 2017 ob 19. uri

Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov. Prvi bodo predstavljeni dosežki s področja biotehniških ved. Dogodek bo vključen v program vseevropske Noči raziskovalcev (SciFe).

Biotehniške vede vključujejo raznolika področja, ki se medsebojno in interdiciplinarno prepletajo. Osnovno načelo je prispevati k zdravemu okolju in hrani, vzdržnemu razvoju ter razvoju temeljnih in uporabnih znanj.

Svoje dosežke bodo predstavili:
 

Doc. dr. Miha Krofel (gozdarstvo)
Kaj pomaga in kaj ne? Učinkovitost ukrepov za preprečevanje napadov zveri na domače živali

Škoda, ki jo z napadi na domačo živino povzročajo velike zveri je eden izmed glavnih izzivov pri upravljanju s plenilci po vsem svetu. Za preprečevanje škode se v praksi uporabljajo različni ukrepi, od ubijanja plenilcev do zaščite živine. V prestižni znanstveni reviji so raziskovalci in raziskovalke objavili pregledni članek o učinkovitosti teh ukrepov. Kritičen pregled je pokazal, da upravljavske prakse v Severni Ameriki in Evropi pogosto temeljijo na nepreverjenih ali neučinkovitih metodah.
 

Prof. dr. Tomislav Levanič (gozdarstvo)
Uporaba umetnih nevronskih mrež za rekonstrukcijo klime iz drevesnih branik

Klimatske spremembe zadevajo vse in vplivajo na naravo in družbo. Drevesa in gozdovi so pomembni z različnih vidikov, med drugim tudi zato, ker v drevesnih branikah hranijo informacije o pretekli klimi. S pomočjo metod modeliranja je raziskovalcem uspelo izluščiti klimatske informacije v branikah in rekonstruirati klimo v preteklosti. S tem so pridobili informacije o preteklem odzivu in odzivnih sposobnostih dreves ter mejah odziva. To bo pomagalo gozdarjem pri načrtovanju ustreznega gospodarjenja z gozdom, družbi pa bo zagotovilo številne, izjemno koristne in pomembne funkcije gozda tudi v prihodnje.
 

Dr. Martin Škrlep (živilska produkcija)
Prašičereja brez kastracije samčkov – problem za tradicionalne mesnine

Raziskava, katere izsledke je raziskovalna skupina objavila v vodilni reviji s področja znanosti mesa, naslavlja problematiko kirurške kastracije pujskov. To tradicionalno rejsko opravilo se izvaja zaradi preprečevanja neprijetnega vonja mesa. Sektor prašičereje v EU to prakso ukinja, kar predstavlja težave zaradi spremenjenih lastnosti surovine za nadaljnjo predelavo, še posebej za proizvode višjega kakovostnega segmenta kot je pršut in druge tradicionalne mesnine.
 

Doc. dr. Maja Mikulič Petkovšek (rastlinska produkcija)
Bezgovi plodovi in cvetovi kot eliksir zdravja

V raziskavi so raziskovalci in raziskovalke preučevali razlike v vsebnosti sladkorjev, organskih kislin, skupnih fenolov in antioksidativne aktivnosti med tremi različnimi vrstami bezga (Sambucus nigra, S. cerulea, S. javanica) ter sedmimi medvrstnimi križanci. V pridelavi bezga je raziskovalna skupina na podlagi izsledkov raziskave priporočila predvsem vrsto S. nigra, ki je izstopala po veliki vsebnosti skupnih fenolov v plodovih in cvetovih in veliki antioksidativni aktivnosti. Izsledke študije je mogoče uporabiti v žlahtniteljske namene pri pridobivanju novih sort kot tudi v prehranski in farmacevtski industriji pri izdelavi proizvodov iz bezgovih plodov in cvetov.
 

Prof. dr. Nataša Tozon (veterina)
Zdravljenje tumorjev z elektrokemoterapijo in genskim elektroprenosom pri psih

Elektrokemoterapija in genska terapija sta se za zdravljenje tumorjev pri psih izkazala kot uspešna in varna terapija. Uspešnost terapije je predvsem spodbudna pri tumorjih, ki so preveliki za kirurško odstranitev ali se ne odzovejo na kemoterapijo.
 

Prof. dr. Ines Mandič Mulec (biotehnologija)
Kako bakterije prepoznajo sorodnike?

Raziskava je izrednega pomena, saj prvič razkrije molekularne mehanizme sorodstvenega razlikovanja. Poznavanje teh mehanizmov je pomembno za razvoj naprednejših biognojil, odkrivanje novih protimikrobnih učinkovin ter za razumevanje dinamike bakterijskih populacij v mikrobiomih rastlin, živali in človeka.
 

Dogodek bo povezovala Renata Dacinger, voditeljica in urednica oddaje Ugriznimo znanost na RTV SLO.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS dogodek organizira v sodelovanju s Univerzo v Mariboru (partnerica v konzorciju SciFe).

 Evropska Noč raziskovalcev je financirana s strani Evropske komisije, ukrepi Marie Skłodowska-Curie, po pogodbi 722990-SciFe.

Medijski pokrovitelj: