Zakoni, predpisi, normativni akti | 
               
              
              
                
                Veljavni akti | 
               
              
              
                | 
                
                      
                
                 | 
                  | 
               
              
             
            
            
            
            
Metodologija je bila v veljavi do 
13. 11. 2023.  Od 14. 11. 2023 velja 
spremenjena metodologija 
 
  
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO  
OPOZORILO  
Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja zgolj informativni delovni 
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o 
tem).  
Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega:  
  
Metodologijo 
ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne 
dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) - v veljavi do 13. 11. 2023
  
A. SPLOŠNO 
Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih, ki jih za (so)financiranje 
znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARRS (v nadaljevanju: metodologija), 
temelji na določbah Zakona 
o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID), 
Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih 
raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih 
rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa št. 007-5/2022-3 z dne 
16. 5. 2022, Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne 
dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/22 in 103/22 – popr.) in Splošnega akta o 
postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja 
znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22). 
I. Kvantitativne ocene  
Kvantitativne ocene merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer 
objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1, A', 
A" in A1/2), ocena A3 pa 
meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki 
niso sredstva ARRS. 
Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti (točke SICRIS (COBISS)) 
so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del te metodologije.  
Mejne vrednosti so določene na naslednji način: 
Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov: 
	- SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1875 točk ocena 5
 
	- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/3000 ocena 2
 
	- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/2250 ocena 1,5
 
	- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2 /2250 
	ocena 1,5
 
 
Skupna mejna vrednost za A1 je 10 točk. 
Mejna vrednost A3, ki je skladno s Splošnim aktom o postopkih 
(so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne 
dejavnosti  določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih 
raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v 
preteklem letu za oceno 5. 
	- ARRS pridobi podatke za izračun ocene A3neposredno od raziskovalnih 
	organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v 
	začetku koledarskega leta.
 
	- Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), 
	se v A3 upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi 
	drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3).  Upoštevana sredstva iz 
	gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz 
	gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz 
	gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v 
	poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za 
	gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se 
	upoštevajo za A3.
 
 
II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji 
Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse postopke, za 
katere v tej metodologiji ni določeno drugače, naslednji: 
A1 ≥ 0,30, CI ≥ 1 in A3 ≥ 0, 
kjer CI pomeni število čistih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za 
člane stalnih strokovnih teles ARRS in zunanjih ekspertnih panelov (v 
nadaljevanju: strokovno telo). Za raziskovalce, ki so se že upokojili in tega 
pogoja ne izpolnjujejo več, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve. 
III. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih 
projektov in programov 
Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov, morajo poleg 
pogoja iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki 
so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki 
imajo status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati 
pogoje za mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno določeni. 
Kandidati za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih programov in 
projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, morajo izpolnjevati 
naslednje pogoje: 
	- A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj in
 
	- A' > 0.
 
 
Kandidati za vodje velikih projektov morajo izpolnjevati naslednji pogoj: 
Ne glede na določilo drugega odstavka tega podpoglavja, je vstopni pogoj za 
vodje podoktorskih projektov: 
Osnovni pogoj za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih 
programov in projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, je: 
A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni. 
V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja. 
Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen 
drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo 
pogoji za vedo. 
	- Ocena A1
 
 
a. A1 minimalni je določen v Tabeli A1. 
 
 Tabela A1: 
	
		| 
		Veda/področje | 
		
		A1 minimalni | 
	 
	
		| 
		Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, 
		Geografija | 
		
		0,50 | 
	 
	
		| 
		Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 
		
		1 | 
	 
 
 
b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v 
Tabeli A2. 
Tabela A2: 
	
		| 
		Veda/področje | 
		
		A1 minimalni | 
	 
	
		| 
		Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, 
		Geografija | 
		
		0,40 | 
	 
	
		| 
		Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 
		
		1 | 
	 
 
	- Čisti citati
 
 
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če 
področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za 
vedo. 
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih 
projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev določeno v Tabeli A3. 
 
Tabela A3: 
	
		| 
		Veda/področje | 
		
		CI minimalni | 
	 
	
		| 
		Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		Družboslovje, Arheologija, Geografija | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, 
		Šport | 
		
		15 | 
	 
	
		| 
		Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija | 
		
		50 | 
	 
	
		| 
		Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko 
		inženirstvo, Energetika, Materiali | 
		
		100 | 
	 
	
		| 
		Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija | 
		
		200 | 
	 
 
b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za raziskovalce, ki imajo 
status mladih doktorjev, določen v Tabeli A4. 
Tabela A4: 
	
		| 
		Veda/področje | 
		
		CI minimalni | 
	 
	
		| 
		Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, 
		Rastlinska produkcija in predelava, Geografija | 
		
		10 | 
	 
	
		| 
		Naravoslovje, Medicina, Biotehnika | 
		
		20 | 
	 
 
	- Drugi kvantitativni pogoji
 
 
A3 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov ter raziskovalnih programov 
enak 0. 
IV. Preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in 
projektnih skupin 
Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob 
ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poročil za preteklo obdobje oziroma leto 
financiranja se upošteva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za 
preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev 
raziskovalne uspešnosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 
31.1. tekočega leta. 
V. Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij 
Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij ARRS je določen v Priloga št. 
2, ki je sestavni del te metodologije. 
ARRS lahko v postopkih ocenjevanja uporabi tudi šifrant po področjih panelov 
ERC. 
  
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI 
I. Vstopni pogoji 
Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene, 
določene v poglavju A. SPLOŠNO te metodologije. 
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega 
bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih 
dosežkov za vodjo projekta, izpolnjene na prijavnem obrazcu: 
ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx. V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost A1 oziroma 
CI večjo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih 
raziskovalnih dosežkov v prijavnem obrazcu. 
Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjevala v vedi in na področju, ki ju 
prijavitelj navede v prijavnem obrazcu. 
Delež sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim 
razpisom (v nadaljnjem besedilu: razpis). Prijavitelj interdisciplinarne 
raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo vedo in 
področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni 
projekt. 
ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij po raziskovalnih 
področjih glede na sproščena sredstva zaradi zaključenih projektov, ob 
upoštevanju vrednosti razpisa. 
II. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav 
Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijave na prijavnem obrazcu 
ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx. 
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo 
ocenjevalni list (obrazec: ARRS-RPROJ-EvalForm-x/20xx). 
V ocenjevalni list se vpišejo številčne in opisne ocene po posameznih 
kriterijih. 
Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z okvirno 10 prijavami. 
Če je prijav za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih strokovno 
telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo 
isti recenzenti. 
Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti 
upoštevati, da recenzenti pokrivajo glavni področji interdisciplinarnosti, 
povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavni vlogi. 
Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji način: 
	- ocena BT - za temeljne projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi 
	kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v 
	Tabeli B1 in Tabeli B3.
 
	- ocena BA - za aplikativne projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi 
	kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v 
	Tabeli B2 in Tabeli B3.
 
 
Oceni BT oziroma BA se dobita s seštevkom posamičnih ocen, pri čemer je skupna 
ocena največ: 
	- 15 točk pri temeljnih projektih BT = BT1+BT2+BT3) 20 točk pri aplikativnih 
	projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4). Pri kriteriju Znanstvena odličnost 
	raziskovalcev se ocenjujeta vodja projekta in celotna projektna skupina.
 
 
III. Elementi ocenjevanja 
a) Temeljnih projektov Elementi ocenjevanja temeljnih projektov so določeni v Tabeli B1.  
Tabela B1: 
	
		| 
		Ocena BT | 
		
		Kriterij | 
		
		Kazalniki | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		BT 1 | 
		
		Znanstvena odličnost raziskovalcev | 
		
		-Izjemni dosežki  
		-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega 
		razmišljanja 
		-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav | 
		
		5 
  | 
	 
	
		| 
		BT 2 | 
		
		Znanstvena odličnost prijave  | 
		
		-Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov  
		- Ambicioznost 
		in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju 
		področij) 
		-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost 
		ciljev 
		-Izvirnost zamisli 
		-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev | 
		
		5 
  | 
	 
	
		| 
		BT 3 | 
		
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo 
		dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev 
		-Izvedljivost znanstvenega pristopa | 
		
		5 
  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj | 
		
		  | 
		
		15 | 
	 
 
	 	b) Aplikativnih projektov
 Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov so določeni v Tabeli B2. 
Tabela B2: 
	
		| 
		Ocena BA | 
		
		Kriterij | 
		
		Kazalniki | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		BA 1 | 
		
		Znanstvena odličnost raziskovalcev | 
		
		-Izjemni dosežki 
		-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja 
		-Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav | 
		
		5 
  | 
	 
	
		| 
		BA 2 | 
		
		Znanstvena odličnost prijave | 
		
		-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost 
		ciljev 
		-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev 
		-Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer 
		preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi) | 
		
		5 
  | 
	 
	
		| 
		BA 3 | 
		
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo 
		dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev 
		-Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine 
		-Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju 
		obstoječih znanj | 
		
		5 
  | 
	 
	
		| 
		BA 4 | 
		
		Družbeni in gospodarski vpliv | 
		
		-Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki 
		sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov 
		-Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na 
		kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike) 
		-Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje 
		rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne 
		lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in 
		obvladovanje raziskovalnih podatkov-Pričakovani učinki projekta 
		-Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj | 
		
		  | 
		
		20 | 
	 
 
Vrednotenje kriterijev prijav 
Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri čemer 
upoštevajo opise, pomene in razpone ocen, ki so določeni v Tabeli B3. 
Tabela B3: 
	
		| 
		Opis ocene | 
		
		Pomen ocene | 
		
		Številčna ocena (število točk) | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi 
		pomanjkljivih informacij. | 
		
		0,0 | 
	 
	
		| 
		Nezadostno | 
		
		Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti. | 
		
		1,0 - 1,9 | 
	 
	
		| 
		Pomanjkljivo | 
		
		Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti. | 
		
		2,0 - 2,9 | 
	 
	
		| 
		Dobro | 
		
		Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti. | 
		
		3,0 - 3,9 | 
	 
	
		| 
		Zelo dobro | 
		
		Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti. | 
		
		4,0 - 4,6 | 
	 
	
		| 
		Odlično | 
		
		Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne. | 
		
		4,7 - 5,0 | 
	 
 
V izbor prijav za (so)financiranje projektov se ne more uvrstiti: 
	- temeljni projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma 
	posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
 
	- aplikativni projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 nižjo od 12 
	točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.
 
 
Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih. 
V okviru vsake vede mora biti za podoktorske projekte dodeljenih vsaj 12,1 % 
sredstev za financiranje izbranih prijav manjših temeljnih in aplikativnih 
projektov ter podoktorskih temeljnih in aplikativnih projektov v okviru vede. 
Prav tako mora biti od teh sredstev vsaj 30 % sredstev za projekte v okviru vede 
tehnika, vsaj 15 % v okviru vede biotehnika ter vsaj 5 % v okviru ved 
družboslovje, naravoslovje in medicina, mora biti dodeljenih za aplikativne 
projekte. 
Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, 
katerih nosilci so mladi doktorji (največ 7 let po letu zagovora prvega 
doktorata). Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za 
projekte, katerih nosilci so raziskovalci srednje generacije (največ 15 let po 
letu zagovora prvega doktorata).Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora 
biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so ostali raziskovalci (več kot 15 
let po letu zagovora prvega doktorata). 
Na medicinskih vedah morajo klinične raziskave izkazovati udeležbo zdravstvenih 
zavodov/učnih ustanov vsaj v višini 30 % raziskovalnih ur. Pri vsaki prijavi 
projekta, kjer prijavitelj izbere, da raziskave potekajo na področju klinične 
medicine, mora prijavitelj posebej utemeljiti, da gre za klinično naravnan 
projekt, kar preveri in potrdi ali zavrne mednarodni panel v okviru 
ocenjevalnega postopka. V okviru medicinskih ved mora biti vsaj 50 % sredstev 
namenjenih kliničnim raziskavam. 
V izbor za (so)financiranje velikih projektov se uvrstita: 
	- dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno naravoslovno vedo;
 
	- dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno tehniško vedo;
 
	- en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno medicinsko vedo;
 
	- en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno biotehniško vedo;
 
	- en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno družboslovno vedo;
 
	- en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno humanistično vedo;
 
 
Pri izboru velikih projektov velja naslednji postopek: 
	- v primeru da na posamezni vedi ni dovolj prijav, ki bi se skladno s 
	prejšnjim odstavkom lahko uvrstile v izbor na posamezni primarni vedi, se v 
	izbor uvrstijo prijave na drugih primarnih vedah, ki izpolnjujejo razpisne 
	pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, 
	glede na doseženo oceno do skupno razpisanega števila prijav velikih 
	projektov (8 prijav);
 
	- v primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 8 
	prijav projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Veliki 
	temeljni raziskovalni projekti) sorazmerno razdeli med tiste vede celotnega 
	razpisa, na katere strokovno telo na predlog prednostnega seznama projektov 
	ni uvrstilo predvidenega števila.
 
 
Velikih projektov se ne prijavlja na podlagi sporazuma z madžarsko agencijo 
NKFIH ter na podlagi sporazuma WEAVE z avstrijsko agencijo FWF, poljsko agencijo 
NCN, švicarsko agencijo SNSF, hrvaško agencijo HRZZ, flamsko agencijo FWO in 
češko agencijo GAČR. 
IV. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka 
V okviru razpisa se dodeli tudi temeljne raziskovalne projekte - Program dr. 
Aleša Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni raziskovalni projekti - Program AD). 
Pri tem se upošteva: 
	- Vrednost posameznega temeljnega raziskovalnega projekta – Program AD je 
	100.000 EUR letno v trajanju 2 ali 3 let.
 
	- Strokovno telo pripravi predlog prednostnega seznama projektov, in sicer se 
	na raziskovalno vedo v izhodišču uvrstita dva najbolje ocenjena projekta, 
	pri čemer ne smeta biti z istega področja znotraj vede. V primeru, da so v 
	okviru vede prijavljeni le projekti z enega področja, se uvrstita dva 
	najbolje ocenjena projekta znotraj istega področja.
 
	- V primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 12 
	prijav projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Manjši 
	temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) sorazmerno 
	razdeli med tiste vede celotnega razpisa, na katere strokovno telo na 
	predlog prednostnega seznama projektov ni uvrstilo dveh prijav projektov.
 
	- V primeru, da temeljni raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega 
	programa ni izbran, se lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih 
	projektov skladno z določili, ki veljajo za izbor teh projektov.
 
	- Mednarodni panel za vsako posamezno vedo na kateri so prijave za 
	(so)financiranje temeljnih raziskovalnih projektov – Program AD, ki 
	izpolnjujejo pogoje razpisa in niso uvrščene na predlog prednostnega seznama 
	na podlagi tretje ali pete alineje tega odstavka, dodatno predlaga do tri 
	prijave na rezervno listo, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava ZSA 
	in največ do višine razpoložljivih sredstev razpisa (za predmet razpisa 
	Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) dopolni 
	predlog prednostnega seznama prijav; pri tem velja, da sta na predlog 
	prednostnega seznama lahko na raziskovalno vedo uvrščena več kot dva 
	projekta.
 
	- V primeru, da je prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene 
	pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, enako ali manj od 
	maksimalnega števila možnih izbranih prijav glede na razpisana sredstva, se 
	v izbor uvrsti vse prijave.
 
 
Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD 
	- Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa in najmanj eno 
	leto pred zaključkom razpisa bivati v tujini, in ne sme biti zaposlen v 
	Republiki Sloveniji. Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se šteje za 
	izpolnjen tudi, če je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko 
	disertacijo v tujini največ eno leto pred zaključkom razpisa.
 
	- Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa izpolnjevati 
	pogoj, da po letu zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo več kot 15 
	let.
 
	- Vodja prijavljenega projekta mora biti na dan zaključka razpisa državljan 
	Republike Slovenije.
 
	- Vodja prijavljenega projekta mora biti evidentiran na raziskovalnem 
	projektu, ki ga vodi, najmanj v višini 340 efektivnih ur raziskovalnega dela 
	letno (20 % od 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe 
	za (so)financiranje raziskovalnega projekta, pridobljen na razpisu, mora 
	imeti evidentiran vsaj 20 % delež zaposlitve za raziskovalno dejavnost. 
	Vodja prijavljenega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega 
	projekta.
 
	- V primeru pridobitve projekta raziskovalec ne more ponovno prijaviti 
	projekta v okviru enakega/istega ali sorodnega mehanizma, to je mehanizma, 
	namenjenega sofinanciranju projektov raziskovalcev, ki se iz tujine vračajo 
	v Republiko Slovenijo.
 
  
 
C. MEDNARODNO SODELOVANJE 
C.1. BILATERALNO SODELOVANJE 
C.1.1. Aktivnosti bilateralnega sodelovanja 
I. Elementi ocenjevanja 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C1. 
Tabela C1: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost | 
		
		-Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je 
		predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		Družbeni in gospodarski vpliv | 
		
		-Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo 
		predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udeleženca 
		in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno 
		strokovno znanje | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj največ | 
		
		15 | 
	 
 
II. Posebne določbe Izbora prijav na enostranskem razpisu 
Obvezni delež izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so 
raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več 
kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata) pri enostranskih razpisih, je 
20 %. 
V primeru, da več prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja v ocenjevalnem 
postopku doseže enako število točk in so obenem presežena v razpisu določena 
finančna sredstva, o izboru prijav za sofinanciranje odloča ZSA na podlagi 
razprave. 
III. Posebne določbe izbora prijav na dvostranskem razpisu 
Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih 
prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj 
v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji 
državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj 
dogovorjena razpisa. 
Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARRS seznam prijav, oddanih v 
partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARRS, 
predstavlja podlago za preverjanje izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh 
partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za pripravo seznama 
prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARRS preda v ocenjevanje 
strokovnemu telesu.  
V okviru odobrenih sredstev aktivnosti bilateralnega sodelovanja je v primeru, 
da je meddržavna komisija pri izboru (so)financiranja aktivnosti bilateralnega 
sodelovanja dodatno dodelila sredstva za mlajše raziskovalce iz partnerske 
države, je dovoljeno odstopanje porabe sredstev dodatno dodeljenih sredstev v 
višini do + / - 15 % v korist ali breme ostalih dodeljenih sredstev v okviru 
posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja. 
C.1.2. Bilateralni raziskovalni projekti 
I. Elementi ocenjevanja 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C2. 
Tabela C2: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost | 
		
		-Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je 
		predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Zanesljivost predlagane metodologije, vključno s temeljnimi koncepti, 
		modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; 
		ustreznost upoštevanja razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij; 
		ustreznost sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj 
		raziskovalne kariere in spola | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in 
		ustreznost ciljev | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Verodostojnost poti za doseganje pričakovanih rezultatov in učinkov, 
		opredeljenih v predlogu projekta | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		Družbeni in gospodarski vpliv | 
		
		-Ambicioznost in odličnost ciljev (npr. nove metode in pristopi k 
		razvoju področij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za 
		širše znanstveno področje ter potencial za širši družbeni in gospodarski 
		vpliv | 
		
		2,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje | 
		
		2,5 | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Kakovost in učinkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost 
		dodelitve nalog in sredstev | 
		
		2,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Sposobnost glavnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, vloga vsakega 
		udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota 
		združuje potrebno strokovno znanje | 
		
		2,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj največ | 
		
		20 | 
	 
 
II. Izbor prijav 
Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih 
prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj 
v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji 
državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj 
dogovorjen razpis. 
Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARRS seznam prijav, oddanih v 
partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARRS, 
predstavlja podlago za izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih 
državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za preverjanje in za pripravo 
seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARRS preda v ocenjevanje 
strokovnemu telesu.  
Pri izdelavi predloga prednostnega seznama prijav so ustrezno označene prijave, 
ki izpolnjujejo prednosti pri izboru skladno z razpisom.  
C.2. SPODBUJANJE PRIJAV NA RAZPISE V OKVIRNIH PROGRAMIH EU 
C.2.1. Spodbujanje prijav v okvirnih programih EU 
Višina enkratnega finančnega prispevka se določi v razpisu ločeno za prijave: 
	- prijavitelja, ki je projekt prijavil kot koordinator mednarodnega konzorcija 
	(vsaj tri različne RO iz vsaj treh različnih držav EU oziroma pridruženih 
	držav okvirnega programa) ali kot koordinator nacionalnega konzorcija, kadar 
	razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in
 
	- prijavitelja, ki je bil v projekt vključen kot sodelujoča RO v konzorciju, 
	oziroma je prijavil projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije 
	predvideva enega samega prijavitelja.
 
 
Do finančnega prispevka so upravičeni prijavitelji, ki v posameznem 
recenzijskem postopku dosežejo:  
	- po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65% največjega možnega števila 
	točk, v kolikor so procentualne vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev 
	v postopku ocenjevanja pri Evropski komisiji enake, tj. 9,75 točk od 15,00 
	možnih točk; 
 
	- po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65%, v kolikor procentualne 
	vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev v postopku ocenjevanja pri 
	Evropski komisiji niso enake oz. so pri določanju končne ocene za posamične 
	kriterije določene različne uteži; 
 
	- vsaj oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega 
	raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant, 
	ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant); 
 
	- vsaj dve oceni »Pass« pri ocenjevanju projektov Evropskega 
	raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept).
 
 
V primeru, da je pri prijavi projekta ERC sheme 1 in ERC sheme 2 več sodelujočih 
RO iz Slovenije, je do povračila finančnega prispevka upravičena le gostiteljska 
institucija (host institution). 
C.2.2. Projekti okvirnih programov EU – projekti ERC perspektiva 
Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt, če recenzija prijave projekta na 
mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljnjem 
besedilu: mednarodni projekt) preseže prag za možno (so)financiranje, ki je 
določen v Tabeli C3. 
Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC. 
ARRS (so)financira prijavitelje, ki bodo izvajali projekt ERC perspektiva, za 
prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator 
Grant in Advanced Grant), največ v obsegu, ki je določen v Tabeli C3. 
Če so v  projekt ERC perspektiva vključeni člani mednarodnega konzorcija, ARRS 
(so)financira samo tisti del projekta ERC perspektiva, ki se nanaša na člane 
raziskovalne skupine, ki so kot raziskovalci vpisani v Evidenco RO.  
Tabela C3:  
	
		| 
		 Mednarodni razpis | 
		
		Okvirni obseg in trajanje (so)financiranja na mednarodnem 
		razpisu | 
		
		Dosežena uspešnost na mednarodnem razpisu ERC 
		(prag za možno (so)financiranje) | 
		
		Obseg in trajanje projekta ERC perspektiva, ki ga (so)financira 
		ARRS | 
	 
	
		| 
		ERC Starting Grant | 
		
		do 300.000 EUR/leto 
		(do 5 let) | 
		
		ocena B na prvi stopnji | 
		
		do 50.000 EUR/leto (največ 2 leti) | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		  | 
		
		ocena B na drugi stopnji | 
		
		do 150.000 EUR/leto (največ 2 leti) | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		  | 
		
		ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja | 
		
		do 200.000 EUR/leto (največ 2 leti) | 
	 
	
		| 
		ERC Consolidator Grant | 
		
		do 400.000 EUR/leto 
		(do 5 let) | 
		
		ocena B na prvi stopnji | 
		
		do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		  | 
		
		ocena B na drugi stopnji | 
		
		do 150.000 EUR/leto (največ 3 leta) | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		  | 
		
		ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja | 
		
		do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta) | 
	 
	
		| 
		ERC Advanced Grant | 
		
		do 500.000 EUR/leto 
		(do 5 let) | 
		
		ocena B na prvi stopnji | 
		
		do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		  | 
		
		ocena B na drugi stopnji | 
		
		do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta) | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		  | 
		
		ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja | 
		
		do 250.000 EUR/leto (največ 3 leta) | 
	 
 
C.2.3. Projekti ERC potencial 
Obseg (so)financiranja enkratnega finančnega prispevka je največ 50.000 EUR za 
obdobje trajanja raziskovalnega projekta šestih mesecev oziroma sorazmerno 
največji višini glede na obdobje trajanja raziskovalnega projekta. 
C.2.4. Projekti ERC nova obzorja 
Na projektu mora biti poleg matične RO vključena vsaj še ena sodelujoča RO, ki 
mora biti vpisana v Evidenco RO in na projektu sodelovati v deležu najmanj 10 % 
in največ 50 % odobrenega obsega FTE. 
Obdobje izvajanja projekta je lahko največ tri leta. Največji možni letni obseg 
(so)financiranja je 110.000 EUR. 
C.2.5. Projekti ERC fokus 
ARRS (so)financira gostovanja pri nekdanjih ali sedanjih vodjah projektov ERC 
zunaj Republike Slovenije, ki so že izvedli ali trenutno izvajajo 
znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, 
Advanced Grant) na področju katerekoli znanstvene vede. 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C4. 
Tabela C4: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost | 
		
		-Izjemni dosežki, ki se nanašajo na raziskovalno področje oziroma cilje, 
		kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega 
		projekta | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov | 
		
		1 
		  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k 
		razvoju področij in potencial za preseganje obstoječega stanja v 
		znanosti)  | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost 
		ciljev | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujočega 
		raziskovalca | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Kakovost načrta vključitve gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje 
		projekta ERC | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje 
		projekta ERC | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj največ | 
		
		15 | 
	 
 
V primeru, da je sestavni del ocenjevanja prijave tudi ustna predstavitev 
(intervju), pri njej sodelujeta vsaj dva člana strokovnega telesa, pri čemer je 
obvezno sodelovanje člana strokovnega telesa s področja vede, ki je predmet 
prijave. Ustna predstavitev se oceni z usklajeno oceno od 0 do 5. Ocena 
predstavitve dopolnjuje skupno oceno. Pri ustni predstavitvi se upošteva 
kakovost prijave in možnosti projekta za uspeh na bodočem ERC razpisu. 
C.2.6. Projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti 
ARRS (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih Evropske 
komisije Marie Skłodowska-Curie Postdoctoral Fellowships (v nadaljnjem besedilu: 
mednarodni razpisi) odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v 
(so)financiranje, hkrati pa niso bili sprejeti v (so)financiranje pri nobeni 
drugi organizaciji, ki financira raziskovalno dejavnost, obenem pa jim je bil 
podeljen pečat odličnosti. 
ARRS pripozna ocenjevalni postopek izveden na podlagi mednarodnega razpisa in 
podeljen pečat odličnosti ter sama ne izvede ocenjevalnega postopka. 
Prijavitelji lahko nastopajo v vlogi gostiteljske RO ob upoštevanju pravila 
mobilnosti in pravila reintegracije, kot ju določajo pravila mednarodnega 
razpisa za odlične raziskovalce, vključno z raziskovalci, ki zadostijo pogoju za 
reintegracijo iz mednarodnega razpisa, kot tudi za raziskovalce z velikim 
potencialom, ki si prizadevajo za ponovni zagon raziskovalne kariere, če to 
izhaja iz mednarodnega razpisa. 
ARRS prijavitelje, ki so bili na mednarodnem razpisu odlično ocenjeni, vendar 
tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pečat 
odličnosti, z objavo na spletni strani ARRS, pozove k oddaji prijave za 
(so)financiranje raziskovalnega projekta. 
Zaprošeni znesek prijavitelja za (so)financiranje raziskovalnega projekta pri 
ARRS ne sme preseči višine zaprošenih sredstev na mednarodni razpis. 
ARRS raziskovalne projekte (so)financira v letnem obsegu do enega ekvivalenta 
polne zaposlitve (1 FTE) izbrane cenovne kategorije. 
C.3. SODELOVANJE PO PRINCIPU VODILNE AGENCIJE 
C.3.1. NKFIH - National Research, Development and Innovation Office v 
vlogi vodilne agencije 
Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo madžarsko-slovenskega 
raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH. 
Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana 
skladno s pravili NKFIH. Slovenski in madžarski del skupnega raziskovalnega 
projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh 
raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden. 
V primeru, ko ARRS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski 
del skupnih raziskovalnih projektov v okviru Memoranduma o soglasju o vzajemnem 
priznavanju postopkov ocenjevanja med ARRS in NKFIH, na podlagi neposredne 
pogodbe, če je prijava prijavitelja na razpisu pri NKFIH, predlagana v 
(so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARRS. 
Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede NKFIH. ARRS 
na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna 
postopek ocenjevanja NKFIH in sama ne izvede ocenjevalnega postopka. 
ARRS lahko prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta, če 
je skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku 
pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v (so)financiranje. 
Skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela raziskovalnega projekta, ki ga 
sofinancira NKFIH, mora presegati skupni znesek (so)financiranja slovenskega 
dela raziskovalnega projekta, ki ga (so)financira ARRS. Skupni 
znesek madžarskega dela raziskovalnega projekta se preračuna v EUR po menjalnem 
tečaju, ki ga objavi NKFIH. V primeru, da NKFIH ne objavi menjalnega tečaja, se 
preračun izvede po tečaju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani. 
Skupni raziskovalni projekti trajajo največ tri leta. Največji možni letni obseg 
(so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta znaša do 100.000 EUR, 
ob sočasnem upoštevanju, da skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela 
raziskovalnega projekta presega skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela 
raziskovalnega projekta. 
C.3.2. WEAVE – Multilateralna vodilna agencija 
Partnerice v okviru Sporazuma o multilateralni vodilni agenciji za Weave so 
poleg ARRS: DFG (Deutsche Forschungsgemeinschaft, Nemčija), FNR (The Luxembourg 
National Research Fund, Belgija), FNRS (The Fund for Scientific Research, 
Luksemburg), FORMAS (The Swedish Research Council for Environment, Agricultural 
Sciences and Spatial Planning, Švedska), FWF (Fonds zur Förderung der 
wissenschafltichen Forschung, Avstrija), FWO (Research Foundation – Flanders, 
Belgija), GAČR (The Czech Science Foundation, Češka), HRZZ (Hrvatska zaklada za 
znanost, Hrvaška), NCN (The National Science Centre, Poljska), RCN (Research 
Council of Norway, Norveška) in SNSF (Swiss National Science Foundation, Švica). 
Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalcem omogoča prijavo 
skupnih raziskovalnih projektov Weave. 
Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave raziskovalci oddajo na razpis, ki 
ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije 
(razpis v partnerski državi). Skupna prijava raziskovalnega projekta Weave mora 
biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi 
vodilne agencije. Vsi deli skupnega raziskovalnega projekta Weave morajo biti 
ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vključenih 
raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden. 
K sodelovanju ARRS s posameznimi partnerskimi agencijam, ki so v vlogi vodilnih 
agencij, poda soglasje ZSA. 
Kadar ARRS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del 
skupnih raziskovalnih projektov v okviru Sporazuma o multilateralni vodilni 
agenciji za Weave na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na 
razpisu v partnerski državi, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, 
ki jih določi ARRS. 
V ocenjevalni postopek, ki ga izvede partnerska agencija, ki nastopa v vlogi 
vodilne agencije, se uvrstijo prijave, ki izpolnjujejo pogoje pri ARRS in pri 
partnerski agenciji. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sporazuma o 
multilateralni shemi vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja vodilne 
agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka. 
ARRS v postopku upošteva, da se za posamezno valuto znesek zaprošenih sredstev 
raziskovalnega projekta pri partnerski agenciji preračuna v EUR po menjalnem 
tečaju, ki ga objavi partnerska agencija. V primeru, da partnerska agencija ne 
objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga ARRS objavi na 
svoji spletni strani. 
V primeru, da ARRS ugotovi razhajanje podatkov med prijavnim obrazcem in skupno 
prijavo, ki je oddana pri partnerski agenciji glede zaprošenih sredstev, ki je 
večje od dovoljenega odstopanja + / -3 %, ARRS upošteva znesek iz skupne 
prijave, ki je bila oddana na razpis pri partnerski agenciji, in sicer 
preračunan po menjalnem tečaju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani, ob 
sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela 
projekta. 
Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta 
Weave znaša do 300.000 EUR za celotno obdobje trajanja raziskovalnega projekta. 
ARRS lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na spletni 
strani ARRS, v okviru proračunskih možnosti prevzame v (so)financiranje 
slovenski del raziskovalnega projekta Weave, če je skupni raziskovalni projekt 
Weave v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi partnerska agencija, pozitivno ocenjen 
in ga partnerska agencija predlaga v (so)financiranje in če so ga sprejele vse 
sodelujoče agencije. 
C.4. SODELOVANJE V MEDNARODNIH RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROJEKTIH 
K sodelovanju ARRS pri aktivnostih v okviru evropskega raziskovalnega prostora 
(ERA) poda soglasje ZSA.  
Prijavo večstranskega 
transnacionalnega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na mednarodni 
razpis, ki ga objavi mednarodna 
organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. Prijava 
večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena 
in oddana skladno s pravili mednarodne organizacije oziroma konzorcija 
mednarodnega sodelovanja. Vsi deli večstranskega transnacionalnega 
raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni 
prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden. 
ARRS po prejemu poziva mednarodne organizacije ali konzorcija mednarodnega 
sodelovanja, če to predvidena mednarodni razpis, preveri izpolnjevanje vstopnih 
pogojev oziroma nacionalnih pogojev upravičenosti skladno z ZZrID in 
s splošnimi akti ARRS in o izidu preverjanja obvesti mednarodno organizacijo 
oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. 
Ocenjevalni postopek prijave večstranskega transnacionalnega raziskovalnega 
projekta izvede mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega 
sodelovanja v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika 
Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma ARRS. ARRS pripozna 
postopek ocenjevanja mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega 
sodelovanja in sama ne izvede ocenjevalnega postopka. 
ARRS prijavitelje, ki so bili predlagani za (so)financiranje s strani mednarodne 
organizacije oziroma mednarodnega konzorcija, z objavo na spletni strani ARRS, 
pozove k oddaji prijave za (so)financiranje slovenskega dela raziskovalnega 
projekta v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA). 
Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela večstranskega 
transnacionalnega raziskovalnega projekta določi ARRS in ga objavi na spletni 
strani ARRS. 
ARRS  lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na 
spletni strani ARRS, v okviru proračunskih možnosti, prevzame v (so)financiranje 
slovenski del večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta, če je 
večstranski transnacionalni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga 
vodi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja, 
pozitivno ocenjen in ga organizacija oziroma konzorcij predlaga v 
(so)financiranje. 
C.5. SPODBUJANJE AKTIVNE UDELEŽBE IZJEMNIH MLAJŠIH RAZISKOVALCEV NA 
ODMEVNIH MEDNARODNIH PROGRAMIH ZA MLAJŠE RAZISKOVALCE 
Ocenjevanje prijav se izvede za vsak posamezen mednarodni program, ki se šteje 
kot zaključena celota in se v sklopu ocenjevanja obravnava le enkrat. 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C5. 
Tabela C5: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost | 
		
		-Izjemni dosežki, ki se nanašajo na dosedanje raziskovano področje | 
		
		0,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Izkazane kompetence prepričljivega zagovarjanja strokovnega področja | 
		
		0,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem 
		delu | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo | 
		
		0,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi | 
		
		0,5 | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Prepričljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem 
		programu | 
		
		5 
		  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj največ | 
		
		10 | 
	 
 
  
D. ZNANSTVENE PUBLIKACIJE IN ZNANSTVENE MONOGRAFIJE 
D.1. DOMAČE PERIODIČNE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE 
I. Elementi ocenjevanja 
Za ocenjevanje se uporabljajo naslednji kazalniki: 
	- publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali 
	WoS (kategorije 1-4 iz Tabele D1);
 
	- publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki 
	se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz 
	Tabele D1);
 
	- publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v 
	mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji 
	znanstvenih publikacij (kategorija 6 iz Tabele D1).
 
 
Glede na navedene kazalnike, komisija za ocenjevanje prijav uvrsti publikacije v 
šest kategorij publikacij (od 1 do 6), kot je določeno v Tabeli D1.  
Število točk se dodeli glede na uvrstitev v eno od kategorij (1-6), kot je 
določeno v Tabeli D1. 
Tabela D1: 
	
		| 
		Kategorije | 
		
		Uvrstitev publikacije v bibliografske baze podatkov | 
		
		Število točk | 
		
		Odstotek kategorije (Ok) | 
		
		Maksimalni letni znesek (so)financiranja (v EUR) | 
	 
	
		| 
		1 | 
		
		V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 1. četrtini publikacij | 
		
		100 | 
		
		100% | 
		
		25.000,00 | 
	 
	
		| 
		2 | 
		
		V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 2. četrtini publikacij | 
		
		95 | 
		
		95% | 
		
		23.750,00 | 
	 
	
		| 
		3 | 
		
		V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 3. četrtini publikacij | 
		
		90 | 
		
		90% | 
		
		22.500,00 | 
	 
	
		| 
		4 | 
		
		V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 4. četrtini publikacij ali v AHCI | 
		
		85 | 
		
		85% | 
		
		21.250,00 | 
	 
	
		| 
		5 | 
		
		So zajete v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo 
		pri kategorizaciji znanstvenih publikacij | 
		
		70 | 
		
		70% | 
		
		17.500,00 | 
	 
	
		| 
		6 | 
		
		Znanstvene publikacije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske 
		baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih 
		publikacij | 
		
		50 | 
		
		50% | 
		
		12.500,00 | 
	 
 
II. Višina (so)financiranja 
Za izračun višine letnega (so)financiranja se upoštevajo naslednji normativi: 
	- število avtorskih pol na leto (redna izdaja; upošteva se največ 140 
	avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (črk, številk, 
	ločil, presledkov) ali približno 16 tipkanih strani) (A),
 
	- priznani stroški na eno avtorsko polo (D).
 
 
Postopek izračuna višine letnega (so)financiranja: 
a) ARRS najprej za vse prijave izračuna A • D • OK; 
b) v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka 
višji od zneska zaprošenih sredstev, ki ga je prijavitelj navedel v prijavni 
vlogi, se upošteva znesek zaprošenih sredstev; v primeru, da je izračunan znesek 
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od zneska zaprošenih sredstev, 
se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka oziroma 
v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka 
višji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva maksimalni 
letni znesek (so)financiranja; v primeru, da je izračunan znesek 
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od maksimalnega letnega zneska 
(so)financiranja, se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega 
odstavka; 
c) ARRS na podlagi izračuna iz točke a) tega odstavka in upoštevajoč omejitve iz 
točke b) tega odstavka, določi upoštevan znesek (so)financiranja; 
d) določitev končnih zneskov (so)financiranja glede na razpoložljiva sredstva: 
d1) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) 
preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa: 
v primeru, da vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) 
preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa, se končni znesek 
(so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi tako, da se pri 
izračunu določi še faktor f, ki upoštevane zneske (so)financiranja sorazmerno 
uskladi z obsegom razpoložljivih sredstev: 
Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija)= A • D • OK• 
f 
d2) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) je 
manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa: 
v primeru, da je vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja manjša od 
razpoložljivih finančnih sredstev razpisa, se za končni znesek (so)financiranja 
pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi upoštevan znesek (so)financiranja 
(točka c tega odstavka): 
Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija) = A • D • OK 
A: št. avtorskih pol na leto, 
D: maksimalno (so)financiranje na avtorsko polo, v 
pavšalni vrednosti 400 EUR, 
OK: odstotek kategorije – 
odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo 
N1), 
f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev 
izračunanih sredstev Σ(Ai• D • OKi) z razpisanimi 
sredstvi. 
Maksimalni letni zneski (so)financiranja so določeni v Tabeli N1 in so odvisni 
od uvrstitev publikacij v kategorije publikacij. Višina (so)financiranja ne more 
presegati zaprošenih sredstev. 
D.2. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE 
I. Elementi ocenjevanja 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D2. 
Tabela D2: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		Družbeni in gospodarski vpliv publikacije | 
		
		-Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z 
		osnovno- in srednješolskim) | 
		
		25 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		25 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		15 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		-Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za 
		naravoslovje  in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in 
		tehnične kulture | 
		
		25 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		25 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		15 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		10 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		-Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije | 
		
		15 | 
	 
	
		
		
			- 
			Velik (dvojezična izdaja, posebni terminološki kotiček)
 
		 
		 | 
		
		15 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		10 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		-Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev | 
		
		20 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		20 | 
	 
	
		
		
			- 
			Srednje velika (med 50% in 80%)
 
		 
		 | 
		
		10 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		-Dostopnost na internetu | 
		
		15 | 
	 
	
		
		
			- 
			Vsi članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) in kazalo
 
		 
		 | 
		
		15 | 
	 
	
		
		
			- 
			Nekateri izbrani članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol 
			leta) in kazalo
 
		 
		 | 
		
		10 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		 Skupaj | 
		
		100 | 
	 
 
Strokovno telo izračuna aritmetično povprečje števila točk za vsak kazalnik 
(seštevek vseh točk/število ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se 
izračuna s seštevkom aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen 
kazalnik. 
Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od treh kategorij. 
Prijave, uvrščene v I. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, prijave 
uvrščene v II. in III. kategorijo se uvrstijo v  (so)financiranje. 
II. Višina (so)financiranja 
Faktor (so)financiranja izračunane višine (so)financiranja prijave iz I. in II. 
kategorije je določen po posameznih kategorijah, kot je določeno v Tabeli D3. 
Tabela D3: 
	
		| 
		Kategorija | 
		
		Število točk | 
		
		Faktor 
		sofinanciranja (O) | 
	 
	
		| 
		I | 
		
		91 - 100 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		II | 
		
		60 - 90 | 
		
		0,75 | 
	 
 
Za izračun višine (so)financiranja se upoštevajo naslednji faktorji: 
	- število avtorskih pol na zvezek (faktor A);
 
	- naklada (do največ 2500 izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske 
	izdaje se upošteva obračunsko naklada 250 izvodov) (faktor B);
 
	- število rednih zvezkov na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor 
	C);
 
	- priznani stroški na eno avtorsko polo v znesku 0,103 EUR (faktor D);
 
	- faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele D3.
 
 
Znesek letnega (so)financiranja (v nadaljnjem besedilu: ZLS) je 
produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in sicer: ZLS = A · B · C · D 
· O 
ZLS ne more biti večji od 11.000,00 EUR. 
D.3. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE 
I. Elementi ocenjevanja 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D4. 
Tabela D4: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalnik (ocena) | 
		
		Kazalnik (ocena) | 
		
		Št. točk | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		avtor/recenzent ima evidenčno številko raziskovalca pri ARRS | 
		
		avtor/recenzent nima evidenčne številke raziskovalca pri ARRS | 
		
		  | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost avtorja | 
		
		-Kakovost objav      *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene 
		uspešnosti v obliki A', A" in A1/2 | 
		
		-Kakovost objav         
		*Slovenski avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja)        
		 *Tuji avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o 
		izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh 
		 znanstvenih del) | 
		
		0,00 - 42,00 | 
	 
	
		
		
			- 
			4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 (ocena A)
 
		 
		 | 
		
		
		 | 
		
		42,00 | 
	 
	
		
		
			- 
			1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
 
		 
		 | 
		
		
		 | 
		
		28,00 | 
	 
	
		
		
			- 
			0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
 
		 
		 | 
		
		
		 | 
		
		14,00 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		
		 | 
		
		0,00 | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost recenzenta | 
		
		-Kakovost objav 
		       *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene 
		uspešnosti v obliki A', A" in A1/2 | 
		
		-Kakovost objav 
		       *Slovenski recenzent (ocena na podlagi bibliografije avtorja) 
		       *Tuji recenzent (ocena na podlagi navedenih treh znanstvenih 
		del) | 
		
		0,00 - 18,00 | 
	 
	
		
		
			- 
			4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 (ocena A)
 
		 
		 | 
		
		
		 | 
		
		18,00 | 
	 
	
		
		
			- 
			1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
 
		 
		 | 
		
		
		 | 
		
		12,00 | 
	 
	
		
		
			- 
			0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
 
		 
		 | 
		
		
		 | 
		
		6,00 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		
		 | 
		
		0,00 | 
	 
	
		| 
		                            Skupaj največ | 
		
		60,00 | 
	 
 
Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po kriteriju A (možnih 42,00 točk) in 
kriteriju B (možnih 18,00 točk), razen v primeru, ko je število točk pri enem od 
kriterijev enako 0,00 točk, je skupna ocena enaka 0,00 točk. Vse ocene se 
določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je avtor/recenzent najmanj tri mesece 
odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (za 
enega otroka se upošteva eno leto), bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov 
odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve 
izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene upošteva ustrezno daljše 
časovno obdobje. V primeru, kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih 
okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti, se pri delu ocene znanstvene 
odličnosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upošteva pomen znanstvene 
monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene 
monografije. 
Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-7,00), na podlagi 
katere se dodeli točke avtorju (0,00-42,00) in recenzentu (0,00-18,00) skladno z 
določili iz Tabele D4. Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se upoštevajo 
samo točke prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. 
Če ima znanstvena monografija več recenzentov, se upoštevajo točke prvih dveh 
recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povprečje 
točk dveh recenzentov se izračuna tako, da se sešteje točke obeh recenzentov in 
se deli s številom 2. 
Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne 
številke raziskovalca pri ARRS, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti 
poda na podlagi priloženih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje 
znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija 
oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih 
podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih 
avtorjevih najboljših znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene 
monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi 
navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del. 
Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od štirih 
kategorij. Prijave, uvrščene v VI. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, 
prijave uvrščene v I., II. in III. kategorijo se uvrstijo v (so)financiranje. 
II. Višina sofinanciranja 
Prijavam, ki se uvrstijo v (so)financiranje, pripada: 
	- I. kategoriji pripada 100 % delež sredstev glede na izračunani 
	(so)financirani znesek;
 
	- II. kategoriji pripada 75 % delež sredstev glede na izračunani 
	(so)financirani znesek;
 
	- III. kategoriji pripada 50 % delež sredstev glede na izračunani 
	(so)financirani znesek.
 
 
Normativi za izračun zneska sofinanciranja: 
Za izračun višine sredstev za (so)financiranje se upoštevajo finančno 
opredeljeni elementi, kot je določeno v Tabeli D5. 
Tabela D5: 
	
		| 
		Vrste stroškov | 
		
		Vrednost na enoto v EUR | 
	 
	
		
		
			- 
			tisk in vezava
 
		 
		 | 
		
		50,00 EUR na avtorsko polo (a) | 
	 
	
		
		
			- 
			oblikovanje in računalniški prelom
 
		 
		 | 
		
		30,00 EUR na avtorsko polo (b) | 
	 
	
		
		
			- 
			lektoriranje
 
		 
		 | 
		
		40,00  EUR na avtorsko polo (c) | 
	 
	
		
		
			- 
			stroški prevoda monografije tujega ali slovenskega avtorja v 
			slovenski jezik
 
		 
		 | 
		
		270,00 EUR na avtorsko polo (d) | 
	 
	
		
		
			- 
			stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
 
		 
		 | 
		
		350,00 EUR na avtorsko polo (e) | 
	 
	
		
		
			- 
			lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem 
			jeziku)
 
		 
		 | 
		
		60,00 EUR na avtorsko polo (f) | 
	 
 
Izračun zneska (so)financiranja: 
Znesek (so)financiranja se izračuna na način kot je določen v Tabeli D6. 
Tabela D6: 
	
		| 
		    
		A.
			znanstvena monografija | 
		
		((št. avtorskih pol × a) + (št. avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol 
		× c)) x pripadajoč % delež kategorije  | 
	 
	
		
		
			- 
			prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik
 
		 
		 | 
		
		((št. avtorskih pol × d) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije | 
	 
	
		
		
			- 
			prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik
 
		 
		 | 
		
		((št. avtorskih pol × e) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije 
		ali 
		((št. avtorskih pol × f) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije | 
	 
	
		
		
			- 
			digitalna izdaja znanstvene monografije
 
		 
		 | 
		
		((št. avtorskih pol × b) + 
		(št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije | 
	 
 
Opomba: Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je določena v Tabeli D5. 
ARRS (so)financira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade 
največ 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. (So)financirani znesek lahko 
znaša največ 8.000,00 EUR na znanstveno monografijo. 
 
E. POPULARIZACIJA ZNANOSTI 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli E1. 
Tabela E1: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Št. točk | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost | 
		
		-Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne 
		znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2) za nosilca aktivnosti | 
		
		0 – 10 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		0 – 10 | 
	 
	
		| 
		
		 | 
		
		0 – 5 | 
	 
	
		
		
			- 
			Vodja aktivnosti nima evidenčne številke vpisa raziskovalca v 
			Evidenco RO
 
		 
		  
		-Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih | 
		
		0 
		  
		 
		0 – 10 | 
	 
	
		| 
		Družbeni in gospodarski vpliv | 
		
		-Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti | 
		
		0 – 20 | 
	 
	
		| 
		-Pričakovana vidnost v javnosti | 
		
		0 – 10 | 
	 
	
		| 
		-Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami | 
		
		0 – 40 | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi 
		sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev | 
		
		0 – 10 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj največ | 
		
		100 | 
	 
 
Prijava se uvrsti v (so)financiranje, če doseže najmanj 60 točk. 
 
F. RAZISKOVALNA OPREMA 
I. Elementi ocenjevanja 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F1. 
Tabela F1: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost | 
		
		-Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehničnega in 
		logističnega vidika, upoštevaje najnovejši razvoj raziskav | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Ustreznost, pomembnost in izvirnost  naslavljanja raziskovalnih 
		vprašanj in pristopov, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo 
		raziskovalne opreme | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Pričakovana dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi 
		možnostmi | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Ustreznost potenciala za povečanje znanstvenega sodelovanja | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma 
		raziskovalnih programov na dan zaključka razpisa za sofinanciranje 
		nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje je vezano na raziskovano 
		opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi | 
		
		0 - 6 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		    *če je raziskovalnih programov več, se upošteva povprečna 
		ocena raziskovalnih programov: | 
		
		  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		6 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		Družbeni in gospodarski vpliv | 
		
		-Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z 
		obstoječo nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo | 
		
		0,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Potencial za povečanje prepoznavnosti raziskovalnega področja na 
		nacionalni in/ali mednarodni ravni | 
		
		0,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Izkazana potreba  po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za 
		izvajanje potekajočih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje 
		raziskovalnih projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na domače in 
		mednarodne projekte in razpise | 
		
		1,5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Ustreznost števila načrtovanih vključenih potencialnih uporabnikov in 
		njihovih glavnih sektorjev dejavnosti | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkoriščenost | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Ustreznost politike dostopa glede stroškov dostopa, prioritete dostopa 
		in izbire uporabnikov | 
		
		0,5 | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Ustreznost deleža (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne 
		opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru 
		stabilnega financiranja | 
		
		0 - 1 
		  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Prijavitelj izkazuje (so)financiranje s strani drugih uporabnikov 
			raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov 
			v okviru stabilnega financiranja
 
		 
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Prijavitelj ne izkazuje (so)financiranja s strani drugih uporabnikov 
			raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov 
			v okviru stabilnega financiranja
 
		 
		 | 
		
		 0 | 
	 
	
		| 
		-Ustreznost lastnega deleža (so)financiranja | 
		
		    *glede na  delež (so)financiranja, ki  ga zagotovi prijavitelj 
		sam skupaj s sredstvi tretjih oseb | 
		
		1 – 4 
		  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Dodaten kazalnik za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe 
		raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		1 - 2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Izkazana namera o skupnem financiranju s priloženim podpisanim pismom o 
		nameri ali predpogodbo ali pogodbo o sofinanciranju celotnega 
		nacionalnega konzorcija (prijavitelj in najmanj dve JRO**) o 
		sofinanciranju in souporabi za raziskovalno opremo, katere predračunska 
		nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme je določena z javnim 
		razpisom | 
		
		  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			V konzorcijski nakup sta vključeni najmanj dve javni RO
 
		 
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			V konzorcijski nakup je vključenih več kot dve javni RO
 
		 
		 | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj največ | 
		
		20 oz. 22* | 
	 
 
*  V primeru uporabe dodatnega kazalnika za ocenjevanje prijav za konzorcijske 
nakupe. 
** V primeru, ko je v nakup vključena članica univerze, se kot JRO šteje 
univerza in ne posamezna članica univerze. 
II. Obveznost izbranega prijavitelja 
Izbrani prijavitelj mora ARRS pred sklenitvijo pogodbe o (so)sofinanciranju 
znanstvenoraziskovalne dejavnosti predložiti podpisano pogodbo o 
(so)financiranju v primeru, ko se nakup izvede s sredstvi drugih uporabnikov 
raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru 
stabilnega financiranja ali v primeru konzorcijskih nakupov raziskovalne opreme. 
 
G. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO MEDNARODNE ZNANSTVENE LITERATURE 
I. Splošno 
Prijavitelj lahko na razpis prijavi tiskano verzijo serijske publikacije le, če 
elektronska ni na voljo. Koordinatorji nabavnih konzorcijev morajo na razpis 
prijaviti najmanj 20 % serijskih publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in 
ne manj kot 20 serijskih publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na 
razpis ne smejo prijaviti odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem 
dostopu. Serijske publikacije, dostopne preko konzorcijske pogodbe z založnikom, 
lahko prijavi le koordinator tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru 
konzorcijev se prijavijo v eni prijavi kot skupna prijava prijaviteljev – članic 
konzorcija. Prijavo v imenu vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec 
konzorcija. 
II. Elementi ocenjevanja 
Kazalnik Dostopnost se meri s številom raziskovalcev, ki imajo dostop do 
prijavljenih serijskih publikacij. 
Kazalnik Pogostnost uporabe se meri s povprečno uporabo prijavljenih serijskih 
publikacij v preteklem letu in številom objav slovenskih avtorjev v prijavljenih 
serijskih publikacijah. Kot uporaba se upošteva število skupno število dostopov 
do celotnega besedila po standardu COUNTER (Unique Items Request). Povprečna 
uporaba se izračuna tako, da se skupna uporaba prijavljenih serijskih publikacij 
deli z njihovih številom. Število točk se določi glede na to, v kateri razred 
spada izračunana povprečna vrednost. Število objav slovenskih avtorjev v 
prijavljenih serijskih publikacijah se izračuna kot povprečje objav na revijo v 
dveh letih. Povprečno število objav se izračuna tako, da se skupno število objav 
v prijavljenih serijskih publikacijah v preteklih dveh letih deli z dvakratnim 
številom publikacij. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada 
izračunana povprečna vrednost. 
Kazalnik Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature se meri s 
faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali 
Scopus (h). Če je serijska publikacija v več kategorijah, se upošteva kategorija 
z najvišjim številom točk. Točke se določijo na podlagi povprečnega števila točk 
v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske 
publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v (so)financiranje. Upoštevajo se zadnji 
podatki iz SICRISa. Povprečno število točk se zaokroži na najbližje število 
točk, pri čemer se povprečje, ki je točno na sredini, zaokroži na višjo 
vrednost. 
Kazalnik Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi 
finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev se ugotavlja s 
stroškom članka in dostopom do tekočih vsebin. Strošek članka se izračuna tako, 
da se sredstva za nakup delijo s številom prenesenih člankov prijavljenih 
serijskih publikacij. Strošek članka praviloma ne sme biti višji od 6 EUR. 
Dostop do tekočih vsebin se ugotavlja z deležem prijavljenih serijskih 
publikacij, ki omogočajo dostop do člankov v tisku. Delež, ki je točno na 
sredini, se zaokroži na višjo vrednost. 
Pri kazalniku Delež sredstev iz drugih virov so sredstva iz drugih virov so 
sredstva, ki niso bila pridobljena iz  proračuna Republike Slovenije. 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli G1. 
Tabela G1:  
	
		| 
		 Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Št. točk | 
	 
	
		| 
		Znanstvena odličnost | 
		
		-Dostopnost 
		       *Število raziskovalcev, ki imajo dostop | 
		
		1 – 6 | 
	 
	
		|   | 
		
		
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Od 101 do 500 raziskovalcev
 
		 
		 | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Od 501 do 2000 raziskovalcev
 
		 
		 | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Od 2001 do 5000 raziskovalcev
 
		 
		 | 
		
		4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Od 5001 do 8000 raziskovalcev
 
		 
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		6 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Pogostnost uporabe | 
		
		1 – 10 | 
	 
	
		|   | 
		
		      *Povprečna uporaba prijavljenih serijskih publikacij | 
		
		0 – 5 | 
	 
	
		|   | 
		
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		      *Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih 
		publikacijah na prijavljeno serijsko publikacijo (povprečje za dve leti 
		pred letom prijave) | 
		
		 1 - 5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature 
		       *Serijska publikacija | 
		
		 
		0 - 15 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			S faktorjem vpliva v prvi četrtini ustrezne kategorije
 
		 
		 | 
		
		15 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			S faktorjem vpliva v drugi četrtini ustrezne kategorije
 
		 
		 | 
		
		10 | 
	 
	
		|   | 
		
		
			- 
			S faktorjem vpliva v tretji četrtini ustrezne kategorije
 
		 
		 | 
		
		6 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			S faktorjem vpliva v četrti četrtini ustrezne kategorije
 
		 
		 | 
		
		4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Je vključena v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama 
			ARRS
 
		 
		 | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Druga serijska publikacija
 
		 
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		- Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi 
		sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev | 
		
		0 - 6 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		       *Strošek članka | 
		
		0-5 | 
	 
	
		|   | 
		
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		|   | 
		
		
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		 2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		       *Dostop do tekočih vsebin | 
		
		0 - 1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		Družbeni in gospodarski vpliv | 
		
		-Delež sredstev iz drugih virov | 
		
		0 - 3 | 
	 
	
		|   | 
		
		
		 | 
		
		0 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		1 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
		 | 
		
		3 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj največ | 
		
		40 | 
	 
 
III. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega 
seznama prijav 
Prijave oceni strokovno telo po znanstvenih področjih na podlagi prijave v 
celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu. 
Če je v prijavi navedenih več znanstvenih ved, se upošteva prva, razen pri 
Centralni tehniški knjižnici, ki se vedno obravnava v tehniki. Če v prijavi ni 
podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanjše število točk. Če nakup 
posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za (so)financiranje 
prijavilo več prijaviteljev, strokovno telo pripravi usklajen predlog. Strokovno 
telo praviloma zavrne konzorcialne prijave, pri katerih je strošek članka višji 
od 6 EUR. 
 
H. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA RAZISKOVALNO 
DEJAVNOST (OSIC) 
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli H1. 
Tabela H1: 
	
		| 
		Kriterij | 
		
		Kazalniki in merila | 
		
		Največje št. točk | 
	 
	
		| 
		Kakovost in učinkovitost izvedbe | 
		
		-Strokovna usposobljenost osebja 
		        *Usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve 
		bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del 
		za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI 
		        *Usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije 
		(obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov) 
		        *Morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet 
		razpisa | 
		
		5 | 
	 
	
		|   | 
		
		
			- 
			Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih 
			elementov, odstopanja so minimalna
 
		 
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne 
			tudi pomanjkljivosti
 
		 
		 | 
		
		3 - 4  | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so 
			velike
 
		 
		 | 
		
		0 - 2 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		-Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog | 
		
		5 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		
			- 
			Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti
 
		 
		 | 
		
		5 | 
	 
	
		|   | 
		
		
			- 
			Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti
 
		 
		 | 
		
		0 - 4 | 
	 
	
		| 
		  | 
		
		Skupaj | 
		
		10 | 
	 
 
 
Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 6319-5/2022-5 z dne 9. 1. 
2023 vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 
 »I. VELJAVNOST METODOLOGIJE  
Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati 
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017- 
uradno prečiščeno besedilo št. 4, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, 
6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, 
6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, 
6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, 
6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, 
6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, 
6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, 
6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, 
6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, 
6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, 
6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, 
6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, 
6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 
6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021, ki pa se še 
uporablja za postopke, ki so bili do uveljavitve te metodologije začeti in še 
niso bili končani, za postopke ocenjevanja, ki v skladu s 102. členom ZZrID 
potekajo v skladu s splošnimi akti ARRS, veljavnimi pred dnem uveljavitve ZZrID 
in za infrastrukturne programe, katerih financiranje se v skladu s tretjim 
odstavkom 101. člena ZZrID zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do 
začetka uporabe ZZrID.  
Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani 
ARRS.«. 
  
 
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 
6. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo:  
  
»2.  
Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani 
ARIS.«.  
  
  
            
            
             |