Javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6

Pregled razpisa

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana

objavlja

Javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6

v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, 3. razvojnega področja »Pametna, trajnostna in vključujoča rast« in komponente RRI – »Raziskave, razvoj in inovacije« ter Investicije B: »Sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6«

kratica ukrepa javnega razpisa: C3.K8.IB

(za doseganje mejnikov 112 in 113 ter za doseganje ciljev 115 in 116)

 

na podlagi naslednjih dokumentov:

- Uredbe Sveta (EU) št. 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 23);
- Uredbe (EU) št. 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17-75) zadnjič popravljena s popravkom (UL L 410 z dne 18. 11. 2021, str. 197) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2021/241);
- Uredbe (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L št. 433 I, z dne 22. 12. 2020, str. 6) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2020/2092);
- Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (UL L št. 429, z dne 1. 12. 2021. str. 83) (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba (EU) 2021/2106);
- Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih (UL L št. 429, z dne 1. 12. 2021. str. 79);
- Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, z dne 23. 12. 1995, str. 1);
- Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198, z dne 22. 6. 2020, str. 13) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/852);
- Drugih delegiranih in izvedbenih aktov, ki jih sprejme Evropska komisija v zvezi z izvajanjem Mehanizma za okrevanje in odpornost;
- Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegiranim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/135 z dne 12. novembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L št. 42, z dne 5. 2. 2021, str. 9) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU, Euratom) 2018/1046);
- Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119, z dne 4. 5. 2016, str. 1) zadnjič popravljena s popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2), s spremembami, (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2016/679);
- Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39) (v nadaljnjem besedilu: Uredba GBER);
- Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L št. 295, z dne 21. 11. 2018, str. 39);
- Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o izvajanju mehanizma);
- Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (Uradni list RS, št. 49/22);
- Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) (v nadaljnjem besedilu: ZZrID);
- Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Uradni list RS, št. 187/21 in 150/22);
- Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20 - odl. US);
- Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21, 206/21 – ZDUPŠOP, 129/22, 140/22 – ZSDH-1A in 150/22 – ZIPRS2324);
- Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22);
- Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22);
- Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22) (v nadaljnjem besedilu: ZSPJS);
- Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 - uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – Zdeb) (v nadaljnjem besedilu: ZIntPK);
- Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22);
- Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16);
- Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19) (v nadaljnjem besedilu: ZPosS);
- Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22);
- Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS);
- Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22) (v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ);
- Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O) (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
- Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US in 157/22 – odl. US);
- Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22 in 144/22);
- Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22);
- Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, potrjenega na Vladi RS dne 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (v nadaljnjem besedilu: NOO);
- Operativnih ureditev za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost med Evropsko komisijo in Slovenijo, podpisanih dne 31. 3. 2022 (Operational arrangements between the European Commission and Slovenia) (v nadaljnjem besedilu: operativne ureditve);
- Obvestila Komisije, Tehnične smernice Evropske komisije za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ v skladu z uredbo o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL C št. 58, z dne 18. 2. 2021, str. 1);
- Sporočila Komisije – Okvir za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (UL L 414 z dne 28. 10. 2022) (v nadaljnjem besedilu: Okvir za DP za RRI);
- Priporočila Komisije 2003/361/ES, z dne 6. maja 2003, o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (priloga I Uredbe Komisije ES št. 364/2004 z dne 25. 2. 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: priporočila Komisije);
- Smernic za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za finance, št. 546-2/2021/14 z dne 17. 1. 2022, objavljenih na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/ (v nadaljnjem besedilu: finančne smernice);
- Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/22 in 125/22);
- Programa dela in finančnega načrta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za leto 2023;
- Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22) (v nadaljnjem besedilu: Splošni akt o postopkih (so)financiranja);
- Sklepa o začasni ceni ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2023 (št. 410-34/2023-1 z dne 31. 1. 2023);
- Krovnega sporazuma o prenosu dela nalog in izvajanja ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost, sklenjenega med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (št. 303-53/2021/16 z dne 29. 7. 2022);
- Pogodbe št. C3330-23-952004 o sofinanciranju ukrepa C3.K8.IB (za doseganje mejnikov 112 in 113 ter za doseganje ciljev 115 in 116) »Sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6« (v nadaljnjem besedilu: pogodba o sofinanciranju ukrepa);
- Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), verzija 1.0., z dne 23. 1. 2023 (v nadaljnjem besedilu: S5);
- Smernic za določanje finančnih popravkov izdatkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravili o javnem naročanju, z dne 14. 5. 2019 (C(2019) 3452 final), objavljenih na spletni strani: ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/2014/GL_corrections_pp_irregularities_SL.pdf ter ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/2014/GL_corrections_pp_irregularities_annex_SL.pdf;
- smernic, priročnikov in ostalih aktov koordinacijskega organa, objavljenih na spletni strani: www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/:

• Smernic za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za finance, št. 546-2/2021/14 z dne 17. 1. 2022;
• Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, verzija 1.0 z dne 21. 3. 2022, s spremembami, objavljenega na spletni strani: www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/ (v nadaljnjem besedilu: finančni priročnik);
• Smernic za določitev načina izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za finance, št. 546-36/2022-1621/21 z dne 14. 4. 2022;
• Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, verzija 1.0 z dne 25. 4. 2022, s spremembami, objavljenega na spletni strani: www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/;
• Strategije koordinacijskega organa Mehanizma za okrevanje in odpornost za boj proti goljufijam, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, št. 546-37/2021-1621-2 z dne 30. 12. 2021, objavljene na spletni strani: www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/zakonodaja;
• Izjave koordinacijskega organa o politiki na področju boja proti goljufijam Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, št. 546-37/2021-1621-1 z dne 30. 12. 2021, objavljene na spletni strani: www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/zakonodaja;

- Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10, 27/16);
- Programa sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 2022 - 2030 (št. 440-4/2022/1 z dne 26. 9. 2022);
- Mnenja o skladnosti sheme državnih pomoči »Programa sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 2022 – 2030« (št. priglasitve: BE01-2399300-2023), št. 440-23/2023, z dne 17. 2. 2023 (v nadaljnjem besedilu: shema državne pomoči).
 

1. Ime oziroma naziv in sedež organa, ki zagotavlja sredstva

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) nastopa na področju izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost pri Javnem razpisu za sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) v vlogi nosilnega organa.

Izvajalec javnega razpisa je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARRS).

Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: URSOO), in na katerem se zbirajo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: NOO).[1]
 

2. Namen in cilj javnega razpisa

Javni razpis se izvaja skladno z NOO, ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Javni razpis se v NOO umešča na 3. razvojno področje: »Pametna, trajnostna in vključujoča rast«, v komponento 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije«, v okvir investicije B: »Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji - Sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6«.

2.1. Namen

Namen javnega razpisa je spodbujanje raziskovalno razvojno inovacijskih programov (v nadaljnjem besedilu: RRI program) v konzorcijih javnih raziskovalnih organizacij in podjetij na področju zelenega prehoda in digitalizacije za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev, skladno z NOO, z namenom:

• prepoznavanja, razvoja in uvajanja prebojnih tehnologij in visoko tveganih rešitev v Sloveniji,
• nadgradnje temeljnih raziskovalnih dosežkov in prenosa teh v visoko konkurenčno gospodarstvo,
• doseganja globoke tehnologije[2] in s tem višje kakovosti življenja, učinkovitega reševanja družbenih izzivov,
• sodelovanja gospodarstva in raziskovalnih organizacij z vključevanjem drugih deležnikov družbe (multi-participatorni pristop),
• spodbujanja zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj ter  krepitve družbeno in okoljsko odgovornega raziskovalnega in podjetniškega sektorja ter povečanja produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva na globalnem trgu.

RRI programi morajo izkazovati koncentracijo znanja in kompetenc, znanstveno in tehnološko odličnost, tržni potencial v globalnih mrežah in verigah vrednosti, zavezo in sposobnost vlaganja lastnih sredstev in trajnost RRI programov (tudi po obdobju (so)financiranja). Podprti programi morajo spodbujati konzorcijske partnerje k vključevanju v globalne verige vrednosti oziroma znanja in s tem k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere ter h krepitvi podpornega okolja za inovacijsko razvojne procese.
 

2.2. Cilj

Cilj javnega razpisa je (so)financiranje štirih RRI programov konzorcijev najmanj treh javnih raziskovalnih organizacij in najmanj štirih podjetij, ki prispevajo k zelenemu prehodu in digitalizaciji.

Dva programa morata izkazovati neposreden prispevek k razvoju nizkoogljične družbe in gospodarstva ter odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam (vsebinski sklop 1 - »zeleni prehod«[3]), dva programa pa morata izkazovati neposreden prispevek in vpliv na digitalizacijo in digitalno transformacijo (vsebinski sklop 2 – »digitalni prehod«[4]).[5]

RRI programi morajo izkazovati navezavo na vsaj eno od prednostnih področij Slovenske strategije pametne specializacije (podrobneje v točki 21.3).

Po zaključku izvedbe RRI programov se načrtuje ukrep za nadaljevanje razvoja RRI programov od TRL 6 dalje za obdobje okvirno enega leta. RRI programi bodo ocenjeni iz vidika doseženih rezultatov v okviru aktivnosti TRL3-6 podprtih v okviru predmetnega razpisa ter iz vidika potenciala za nadaljnji proces komercializacije in prenosa v širšo rabo družbe.

RRI programi morajo, poleg podrobno zastavljenih raziskovalno razvojnih projektov (TRL 3-6), ki bodo predmet (so)financiranja v okviru javnega razpisa, zajemati tudi akcijski načrt inovacijske faze ter predviden razvoj in vpeljavo novih produktov, storitev in procesov na trg na višjih ravneh tehnološke razvitosti. Podprti bodo RRI programi, ki bodo izkazovali konkretizirano celostno vizijo od faze razvoja vse do faze komercializacije, in bodo predvideli rezultate v obliki tehnoloških oziroma netehnoloških rešitev s prikazom predvidenih dolgoročnih učinkov po koncu obdobja (so)financiranja.
 

3. Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je skladno z NOO (so)financiranje izvajanja štirih RRI programov konzorcijev javnih raziskovalnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: JRO) in podjetij, usmerjenih v zeleni prehod in digitalizacijo.

(So)financirana bosta dva RRI programa s področja zelenega prehoda (vsebinski sklop 1: »zeleni prehod«) in dva RRI programa iz področja digitalizacije (vsebinski sklop 2: »digitalni prehod«).

Programski cilj vsakega RRI programa mora biti izvajanje raziskovalno-razvojnih projektov (v nadaljnjem besedilu: RR projekti ali RRp): industrijskih raziskav (TRL 3-4) in eksperimentalnega razvoja (TRL 5-6), usmerjenih v raziskave in razvoj novih tehnoloških rešitev ter novih produktov, storitev in procesov.[6]

Aktivnosti RRI programov se morajo izvajati več let, najpozneje do 30. 6. 2026. Prijavljeni RRI programi so lahko krajši od najdaljšega dovoljenega obdobja trajanja, vendar ne manj kot 24 mesecev. Aktivnosti RRI programov bodo predmet končne evalvacije ob zaključku aktivnosti.

RRI programi morajo biti tehnološko nevtralni v smislu vpliva na okolje na ravni njihove uporabe in slediti načelu »da se ne škoduje bistveno« (angleško Do No Significant Harm, v nadaljnjem besedilu: DNSH).[7]

RRI programi, izbrani na tem javnem razpisu, bodo (so)financirani iz Sklada za okrevanje in odpornost kot dovoljena državna pomoč skladno s shemo državne pomoči.[8] RRI programi bodo (so)financirani po sistemu učinkovitega sodelovanja.[9] Prejemniki državne pomoči v okviru javnega razpisa so podjetja, medtem ko se JRO po tem javnem razpisu ne štejejo kot prejemnice državnih pomoči.

Javni razpis se izvaja skladno z NOO, ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Javni razpis se v NOO umešča na 3. razvojno področje: »Pametna trajnostna in vključujoča rast«, v komponento 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije«, v okvir investicije B:  »Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji - Sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6« (šifra ukrepa: C3.K8.IB za doseganje mejnikov 112 in 113 ter za doseganje ciljev 115 in 116).
 

4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis

Na javni razpis se lahko kot konzorcijski partnerji prijavijo JRO[10]in podjetja,[11] ki so vpisani v Zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi ARRS (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO) ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z ZZrID, Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja in tem javnim razpisom.

 

5. Pogoji za kandidiranje in dodelitev sredstev (so)financiranja

Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu so:

1. prijavitelj na javni razpis mora biti upravičeni prijavitelj;
2. ustreznost konzorcija upravičenih prijaviteljev skladno s pogoji za partnerstvo;
3. ustreznost vodje RRI programa;
4. zaprta finančna konstrukcija prijavljenega RRI programa;
5. skladnost finančnega načrta s pravili državnih pomoči;
6. RRI programi se morajo izvajati na območju Republike Slovenije.

5.1. Upravičenost prijavitelja

Prijavitelj na javni razpis mora biti upravičeni prijavitelj iz točke 4.

5.2. Pogoji za partnerstvo

Konzorcij

Na javnem razpisu lahko sodeluje konzorcij izvajalcev raziskovalno razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: konzorcij), ki so za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij sklenili konzorcijsko pogodbo (vzorec konzorcijske pogodbe je v razpisni dokumentaciji) in so sestavljeni iz najmanj naslednjih konzorcijskih partnerjev:

• treh JRO in
• štirih lastniško nepovezanih podjetij, od tega najmanj dveh malih in/ali srednje velikih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP),

ki izvajajo raziskovalno in razvojno dejavnost.

Vsi sodelujoči v konzorciju so konzorcijski partnerji. Prijavitelj konzorcija je tisti, ki v imenu konzorcija odda prijavo na javni razpis. Ostali sodelujoči v konzorciju so člani konzorcija. Podjetja so konzorcijski partnerji – podjetja, JRO so konzorcijski partnerji – JRO.

Konzorcij partnerjev v isti sestavi se lahko prijavi na javni razpis samo z eno prijavo. Za isto sestavo konzorcija se šteje sestava, v kateri so zastopani najmanj 4 isti konzorcijski partnerji.

V primeru, da se konzorcij v isti sestavi iz prejšnjega odstavka na javni razpis prijavi z več kot eno prijavo, se v postopek izbora uvrsti prva oddana prijava. Poznejše prijave se ne uvrstijo v postopek izbora in se s spremnim dopisom vrnejo prijavitelju.

Prijavitelj konzorcija

Prijavitelj konzorcija mora biti JRO.

Prijavitelj konzorcija mora izvesti najmanj 20 % vrednosti RRI programa.

V primeru izbora prijave za (so)financiranje bo prijavitelj konzorcija v imenu konzorcija z ARRS podpisal pogodbo o izvedbi in (so)financiranju.

Prijavitelj konzorcija lahko v vlogi prijavitelja konzorcija nastopa samo v eni prijavi. V primeru, da  prijavitelj konzorcija odda več prijav, se v postopek izbora uvrsti prva oddana prijava, ostale prijave se s spremnim dopisom vrnejo prijavitelju.

JRO

JRO v okviru javnega razpisa so: javni raziskovalni zavodi (v nadaljnjem besedilu: JRZ), javne univerze in javni samostojni visokošolski zavodi, ki jih je ustanovila Republika Slovenija.

V smislu upravičenih konzorcijskih partnerjev po tem javnem razpisu se posamezne članice javnih univerz, vpisane v Evidenco RO, štejejo kot JRO.

JRO se lahko na javni razpis prijavijo enkrat v vlogi prijavitelja konzorcija in enkrat v vlogi člana konzorcija. V primeru, da se JRO na javni razpis prijavi več kot dvakrat, upoštevajoč omejitve glede vlog iz prejšnjega stavka, se v postopek izbora uvrstita prvi oddani prijavi, ostale prijave se s spremnim dopisom vrne prijavitelju.

Podjetja

Skladno z ZGD-1 se za podjetje v smislu tega javnega razpisa šteje gospodarska družba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.

Lastniška povezanost in kriterij MSP se presoja skladno s Priporočilom komisije 2003/361/ES.

Podjetja morajo posamično izpolnjevati še pogoj, da so v letih 2019, 2020, 2021 dosegala dodano vrednost na zaposlenega, ki je enaka ali višja od povprečja panoge dejavnosti v Sloveniji. Pogoj je izpolnjen, če podjetje dosega ali presega povprečno vrednost kriterija v vsaj enem (1) od treh (3) navedenih let.

Za največ enega konzorcijskega partnerja velja, da ni potrebno izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka.

Omejitve za konzorcijske partnerje

V konzorciju, ki se prijavi na javni razpis, ne morejo sodelovati konzorcijski partnerji, ki:

• so za iste stroške pridobili oziroma so v postopku pridobivanja sofinanciranja iz drugih sredstev lokalnega, nacionalnega ali EU proračuna (prepoved dvojnega sofinanciranja);
• imajo neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti skladno z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje prijave); šteje se, da konzorcijski partner ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje prijave;
• prejemajo ali so v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in so podjetja v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe GBER;
• so v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje prijave ni bil v stanju insolventnosti, skladno z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ni v postopku likvidacije po ZGD-1;
• jim je podana prepoved poslovanja v obsegu, kot izhaja iz 35. člena ZIntPK;
• kadar je (so) dejanski lastnik(i) konzorcijskega partnerja skladno s 24. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma vpleten(i) v postopke pranja denarja in financiranja terorizma.

V konzorciju z vidika prejemnikov državnih pomoči ne smejo sodelovati konzorcijski partnerji, ki so dejavni v naslednjih sektorjih dejavnosti:

1. v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, pri čemer je znesek pomoči določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oz. zadevnega podjetja;

2. predelave in trženja kmetijskih proizvodov, pri čemer je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce;
3. za aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

Pri dodeljevanju državne pomoči veljajo tudi naslednji omejitveni dejavniki:

• do državne pomoči ni upravičen končni prejemnik, ki nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
• ukrep državne pomoči ni pogojen z obveznostjo končnega prejemnika, da ima svoj sedež v RS ali da ima v RS večino poslovnih enot;
• državna pomoč ni namenjena dejavnostim, povezanim z izvozom v tretje države ali države članice;
• ukrep državne pomoči ni pogojen z obveznostjo, da končni prejemnik uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;
• ukrep državne pomoči upravičencem ne omejuje možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

5.3. Pogoj za vodjo RRI programa

Konzorcij določi osebo, zaposleno pri prijavitelju konzorcija, ki deluje kot vodja RRI programa. Vodja RRI programa mora na dan zaključka javnega razpisa izpolnjevati pogoje za vodjo aplikativnega projekta, kot je to določeno v ZZrID, Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa[12] (št. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. 2022 in št. 007-1/2023-1 z dne 2. 2. 2023) in Metodologiji ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti[13] (št. 6319-5/2022-5 z dne 9. 1. 2023 in št. 6319-5/2022-6 z dne 17. 1. 2023 – popr.).

5.4. Pogoj zaprta finančna konstrukcija RRI programa

Iz prijave mora biti razvidno, da ima konzorcij v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije, kar pomeni, da so zagotovljena vsa sredstva za izvedbo RRI programa, upoštevaje  pričakovana sredstva v okviru javnega razpisa.

5.5. Pogoj skladnost finančnega načrta s pravili državnih pomoči

Finančni načrt in višina (so)financiranja morata biti skladna s pravili državnih pomoči, kot jih opredeljuje točka 10 javnega razpisa.

Prijavljeni RRI program mora skladno s pravili državnih pomoči izpolnjevati še naslednje pogoje:

• skladen je s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa;
• se ne sme začeti z izvajanjem pred oddajo prijave na javni razpis;
• ni in ne bo do prejetja sklepa o izboru prijave za (so)financiranje predmet prijave na katerega izmed javnih razpisov za enak namen;
• izkazovati mora spodbujevalni učinek in nujnost pomoči skladno s 6. členom Uredbe GBER.

5.6. Pogoj območja izvajanja RRI programa

RRI programi se morajo izvajati na območju Republike Slovenije.

Prijavitelj in vsi konzorcijski partnerji morajo imeti v prijavi na javni razpis nedvoumno opredeljen kraj izvajanja aktivnosti RRI programa, pri čemer morajo imeti na dan oddaje prijave v tem kraju registriran sedež oziroma poslovni naslov, podružnico ali poslovno enoto.
 

6. Elementi za ugotavljanje skladnosti z namenom in ciljem javnega razpisa ter za ocenjevanje prijav

V postopek izbora se uvrstijo samo pravočasne in popolne prijave, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 5 tega javnega razpisa.

6.1. Elementi za ugotavljanje skladnosti z namenom in ciljem

Prijavljeni RRI program mora izpolnjevati naslednje elemente skladnosti z namenom in ciljem javnega razpisa:

1. biti tematsko ustrezen in se uvrščati v enega od dveh vsebinskih sklopov javnega razpisa: a) zelenega prehoda ali b) digitalnega prehoda ter biti skladen s cilji NOO;
2. uvrščati se mora v vsaj eno prednostno področje S5;
3. biti skladen z načelom DNSH;
4. biti realno izvedljiv v obdobju (so)financiranja, izkazati ustreznost in sposobnost upravičencev ter pripravljenost za izvedbo, vključno z zaprto finančno konstrukcijo.

Skladnost z namenom in ciljem javnega razpisa se ugotavlja z meriloma DA/NE (da – skladno, ne – neskladno).

6.2. Elementi za ocenjevanje prijav

Prijavljeni RRI program, za katerega bo ugotovljeno, da je skladen z namenom in ciljem iz točke 6.1., bo ocenjevan na podlagi kriterijev in kazalnikov iz točk 6.2.1., 6.2.2. ter 6.2.3. in meril iz točke 6.3.

6.2.1. »Znanstvena odličnost« (ang. »Excellence«)

Ocenjena bo utemeljitev na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja.

Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju znanstvena odličnost so:

• jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev;
• primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev;
• ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost RRI programa (na primer preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi).

 

6.2.2. »Družbeni in gospodarski vpliv« (ang. »Impact«)

Ocenjeno bo omogočanje povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije v okviru vsebinskih sklopov; spodbujanje inovativnosti in celovitosti načrtovanih proizvodov, storitev in procesov; kakovost oziroma izvedljivost, izkazovanje dolgoročnega razvojnega in/ali tržnega potenciala novih produktov, storitev in celovitih rešitev.

Ocenjen bo akcijski načrt, ki bo zagotavljal trajnost ukrepov po zaključku programskega obdobja, predvideni učinki glede na cilje javnega razpisa, povečanje inovacijske sposobnosti in vključevanje novih znanj, krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvojem inovacij, ki izpolnjujejo potrebe evropskega in globalnega trga, drugi pomembni okoljski in družbeni vplivi. Kriterij vključuje tudi oceno učinkovitosti predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov programa (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine, informiranje in komuniciranje o RRI programu in upravljanje raziskovalnih podatkov). Ocenjeni bodo predvideni rezultati RRP (TRL 3-6) ter akcijski načrt procesa razvoja rezultatov do storitev, produktov, procesov na trg (TRL 7-9).

Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv so:

• krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov;
• vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike);
• učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov RRI programa (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) RRI programa in obvladovanje raziskovalnih podatkov;
• pričakovani učinki RRI programa;
• krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj.

 

6.2.3. »Kakovost in učinkovitost izvedbe« (ang. »Quality and efficiency of the implementation«)

Ocenjeno bo izkazovanje realne izvedljivosti v predvidenem obdobju (so)financiranja in ustreznost, sposobnost ter pripravljenosti konzorcija za izvedbo, vključno z zaprto finančno konstrukcijo, in kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost ter racionalnost, in usposobljenost končnega prejemnika za izvedbo programa (npr. strokovnost in reference predlaganih kadrov).

Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe so:

• primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev;
• ustreznost partnerjev RRI programa in projektne skupine RRI programa;
• ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj.

6.3.   Merila

Merila za ocenjevanje kriterijev so točke v razponu od 0 do 5.

Najvišja možna ocena pri vsakem kriteriju je 5 točk, pri vseh treh kriterijih skupno 15 točk.

Ocena po kriterijih se poda po merilih in opisno, ob upoštevanju kazalnikov.
 

7. Postopek izbora

Ocenjevalni postopek bo temeljil na elementih za ugotavljanje skladnosti z namenom in ciljem javnega razpisa iz točke 6.1. in elementih za ocenjevanje v točki 6.2., ki so podrobneje navedeni v prilogi Informacija 3 - Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenost in ocenjevanje prijav.

Postopek izbora prijav se vodi skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja, razen če je v javnem razpisu določeno drugače.

V postopek ocenjevanja bodo sprejete prijave, ki bodo po postopku dopolnjevanja, skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja, izpolnjevale vse pogoje iz točke 5 javnega razpisa.

Za postopek ocenjevanja Znanstveni svet ARRS (v nadaljnjem besedilu: ZSA) določi zunanji ekspertni panel (v nadaljnjem besedilu: ZEP), ki v celoti izvede postopek ocenjevanja prijave.

ZEP sestavljajo tuji strokovnjaki. Sestavljen je iz dveh desetčlanskih panelov, po en panel za vsakega od vsebinskih sklopov.

Člani vsakega panela za posamezni vsebinski sklop se seznanijo z vsebino vsake prijave iz posameznega vsebinskega sklopa. Vsak panel bo za vsako od prijav določil dva (2) poročevalca.

Na podlagi predstavitve poročevalcev in izvedene razprave vsak panel sprejme skupno oceno posamezne prijave.

Panela bosta najprej ocenila izpolnjevanje elementov skladnosti z namenom in ciljem javnega razpisa iz točke 6.1. javnega razpisa. Le prijave, ki bodo skladne z namenom in ciljem javnega razpisa, bodo ocenjene skladno s tremi kriteriji iz točke 6.2. javnega razpisa in kot je to določeno v prilogi Informacija 3 - Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenost in ocenjevanje prijav.

Če posamezni prijavljeni RRI program ne doseže mejnega praga, ki za posamezen kriterij predstavlja 3 točke, ali skupnega mejnega praga vsote vseh treh ocen, to je 10 točk, se ne more uvrstiti v izbor za (so)financiranje.

Če je na posameznem vsebinskem sklopu več prijav ocenjenih z enakim številom točk, se izmed teh višje uvrsti tista, ki bo imela več točk pri kriteriju »družbeni in gospodarski vpliv«.

Če so tudi po tem kriteriju prijave enako ocenjene, se kot odločujoč kriterij vzame število točk pri naslednjih kriterijih - upoštevaje vrstni red: 1.) »znanstvena odličnost«, 2.) »kakovost in učinkovitost izvedbe«.

Če so tudi po kriterijih iz prejšnjega odstavka prijave enako ocenjene, se kot odločujoč kriterij uporabi višino zahtevanih sredstev, pri čemer imajo prednost prijave z višjo vrednostjo zahtevanih sredstev.

Če so tudi po upoštevanju prejšnjih treh odstavkov prijave enako ocenjene, se višje uvrsti tista prijava, ki je bila prva popolno oddana glede na čas oddaje.

ZEP za vsakega od vsebinskih sklopov pripravi predlog prednostnega seznama prijav, na katerem so prijave razvrščene po padajočem vrstnem redu glede na doseženo skupno oceno in ob upoštevanju določil prejšnjih štirih odstavkov. Predlog prednostnega seznama prijav se posreduje v obravnavo ZSA. ZSA sprejme predlog sklepa o izboru prijav, s katerim predlaga za (so)financiranje po dve prijavi iz vsakega od dveh vsebinskih sklopov, določenih v točki 3 javnega razpisa, in sicer prijavi, ki sta znotraj posameznega vsebinskega sklopa dosegli najvišje število točk in ob upoštevanju prejšnjih štirih odstavkov.

Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor ARRS sprejme sklep o izboru prijav, s katerim odloči, ali se prijava izbere ali ne izbere za (so)financiranje.

Prijavitelji, katerih prijave bodo izbrane za (so)financiranje, bodo na podlagi sklepa o izboru prijav pozvani k podpisu pogodbe o izvedbi in (so)financiranju.
 

8. Pravno sredstvo

Prijavitelj lahko zoper sklep direktorja ARRS o izboru prijav, skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja, vloži ugovor v 15 dneh od prejema sklepa. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor ARRS.

Vloženi ugovori ne zadržijo podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
 

9. Okvirna višina sredstev javnega razpisa

Okvirni obseg sredstev za realizacijo javnega razpisa je 15.000.000,00 EUR.

Sredstva bodo zagotovljena s PP 221165 - C3.K8.IB-Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji-NOO-MIZŠ.

Javni razpis bo realiziran skladno s proračunskimi možnostmi.

Javni razpis predvideva izvedbo večletnih RRI programov v trajanju aktivnosti največ do 30. 6. 2026. Minimalna višina (so)financiranja posameznega programa je 3 mio EUR, maksimalna višina pa 3,75 mio EUR.

Predvidena dinamika (so)financiranja po letih je:
 

Dinamika (so)financiranja RRI programa bo določena s pogodbo o sofinanciranju ukrepa med ministrstvom in ARRS in pogodbo o izvedbi in (so)financiranju med ARRS in izbranimi končnimi prejemniki, v odvisnosti od načrta izvajanja programa in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

ARRS si pridržuje pravico, da do podpisa pogodbe o izvedbi in (so)financiranju glede na razpoložljivost pravic porabe in sredstev, izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike (so)financiranja. Če se izbrani prijavitelj ne strinja s predlogom ARRS, se šteje, da umika prijavo, in prijava ne bo (so)financirana. V tem primeru ARRS iz prednostnega seznama prijav izbere za (so)financiranje naslednjo prijavo s seznama.
 

10. Shema državne pomoči, stopnja intenzivnosti in najvišja dovoljena višina (so)financiranja skladno s shemo državnih pomoči

Programi bodo (so)financirani po sistemu učinkovitega sodelovanja, opredeljenega v Okviru za DP za RRI, poglavje 2.2.2, točk 28 – 31.

Prejemniki državnih pomoči iz naslova izvajanja RRI programa po javnem razpisu so v primeru izbora za (so)financiranje konzorcijski partnerji – podjetja, medtem ko konzorcijski partnerji – JRO niso prejemniki državnih pomoči.

Aktivnosti konzorcijskih partnerjev – JRO v okviru RRI programa morajo predstavljati negospodarsko dejavnost JRO. V okviru RRI programa ne sme priti do javnega financiranja gospodarskih dejavnosti konzorcijskih partnerjev – JRO.

Pri izvajanju RRI programov bosta v okviru posameznih raziskovalno razvojnih projektov (so)financirani dve raziskovalni stopnji raziskav in sicer industrijske raziskave od  TRL 3-4 in eksperimentalni razvoj od TRL 5-6, in sicer po naslednjih intenzivnostih pomoči:

1. Do največje intenzivnosti v raziskovalni stopnji TRL 3-6 100% so upravičene JRO, ki se z vidika določanja stopnje (so)financiranja za potrebe državnih pomoči ne obravnavajo kot prejemnice državne pomoči.
2. Do največje intenzivnost v posamezni raziskovalni stopnji se na osnovno višino (so)financiranja glede na velikost podjetij doda bonus do višine 15 odstotnih točk, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

1. projekt vključuje učinkovito sodelovanje med vsaj dvema medsebojno neodvisnima podjetjema in so izpolnjeni naslednji pogoji:

• nobeno posamezno podjetje ne sme nositi več kot 70 % upravičenih stroškov sodelovalnega programa,
• projekt mora vključevati sodelovanje z vsaj enim MSP.

2. projekt vključuje učinkovito sodelovanje med podjetjem in JRO, zlasti v smislu usklajevanja nacionalnih politik RRI in so izpolnjeni naslednji pogoji:

• nosi JRO vsaj 10 % upravičenih stroškov,
• JRO ima pravico objaviti rezultate raziskovalnih projektov, če izhajajo iz raziskave, ki jo izvaja ta organizacija.

Za namene točk a) in b) se šteje samo sodelovanje med partnerji v konzorciju, ne pa tudi pogodbe s podizvajalci. Glede na velikost podjetij, ki je določena skladno s Priporočili Komisije o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij,[14] so podjetja upravičena do intenzivnostih pomoči po naslednji stopnjah:
 

Državna pomoč po shemi državne pomoči ima spodbujevalni učinek samo v primeru, če je prijavitelj konzorcija v imenu konzorcija predložil prijavo za (so)financiranje pred začetkom izvajanja RRI programa.

Podjetje mora upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči. Skupna višina državne pomoči za RRI program v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot določa shema državnih pomoči.

Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis, glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
 

11. Začetek in obdobje (so)financiranja

Obdobje upravičenosti stroškov končnih prejemnikov (nastanek stroškov: datum opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga) je od dne izdaje sklepa o izboru prijave do dne 30. 6. 2026.

Obdobje upravičenosti izdatkov končnih prejemnikov (datum plačila računov oziroma verodostojnih knjigovodskih listin) je od dne izdaje sklepa o izboru prijave do dne 31. 8. 2026.
 

12. Upravičeni in neupravičeni stroški

12.1 Upravičeni stroški

Upravičeni stroški, ki bodo priznani v okviru posameznega RRI programa, so stroški za izvajanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja, ki se izvajajo v obliki prijavljenega RRI programa.

Upravičeni bodo le v nadaljevanju navedeni stroški, če bodo neposredno povezani z izvedbo RRI programa in bodo nastali od dneva izdaje sklepa o izboru prijave RRI programa dalje. Ti stroški so:
 

Upravičene so navedene vrste stroškov vseh konzorcijskih partnerjev.

ARRS in izbrani prijavitelj bosta s pogodbo o izvedbi in (so)financiranju podrobneje dogovorila obseg in dinamiko (so)financiranja RRI programa na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v prijavi na javni razpis.

Končni prejemnik je seznanjen in se strinja, da izbor prijave za (so)financiranje še ne pomeni tudi odobritve (so)financiranja posameznih upravičenih stroškov, ki jih je navedel v svoji prijavi. Upravičenost (so)financiranja bo ARRS preverjala v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, opredeljeno v javnem razpisu in sklenjeni pogodbi o izvedbi in (so)financiranju.

12.2. Neupravičeni stroški

Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.

Medsebojno opravljanje storitev ali podizvajalstvo med konzorcijskimi partnerji nista dovoljena. Takšni stroški se štejejo za neupravičene.
 

13. Način (so)financiranja upravičenih stroškov

Če je prijava izbrana za (so)financiranje, so kot končni prejemniki sredstev za izvajanje RRI programa vsi partnerji v konzorciju. Konzorcijski partnerji so solidarno odgovorni za obveznosti, ki nastanejo iz naslova RRI programa.

Konzorcijski partnerji morajo prijavi priložiti sklenjeno konzorcijsko pogodbo, s katero so člani konzorcija pooblastili prijavitelja konzorcija za podpis pogodbe o izvedbi in (so)financiranju in tudi za prejem sredstev/izplačil upravičenih stroškov od ARRS (ki jih je prijavitelj dolžan prenakazati dalje konzorcijskim partnerjem) in v kateri so med drugim opredeljene pravice in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev.

Za uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene in klasične oblike obračunavanja upravičenih stroškov.

Med poenostavljene oblike sodijo standardna lestvica stroška na enoto in pavšalno (so)financiranje. Med klasične oblike obračunavanja sodi dejansko dokazovanje upravičenih stroškov.

Za opravljene aktivnosti bo končni prejemnik posredoval ARRS vlogo za izplačilo. Vlogi za izplačilo bodo morale biti priložene kopije računov oziroma druge ustrezne knjigovodske listine s specifikacijo stroškov in poročilom o izvedenih delih ter druga dokazila, iz katerih je razvidno, da so aktivnosti opravljene ter namen/cilji in stroški RRI programa doseženi skladno z načrtom oziroma je razviden napredek pri doseganju ciljev RRI programa iz načrta. Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedena v dokumentu Pojasnila prijaviteljem ter v Priročniku o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost.

13.1. Standardna lestvica stroška na enoto

Za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na RRI programu, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja Standardna lestvica stroška na enoto.

Standardna lestvica stroška na enoto za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na RRI programu, predstavlja strošek dela na ravni ure. Strošek dela je določen na podlagi Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije, in veljavnih cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2023, ki ga je izračunala ARRS.

Metodologija izračuna standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela za osebje na RRI programu je predstavljena v prilogi Metodologija poenostavljenih stroškov za določitev višine poenostavljenih stroškov v okviru izvajanja RRI programa (v nadaljnjem besedilu: metodologija poenostavljenih stroškov) in dokumentu Pojasnila prijaviteljem.

Skladno z metodologijo poenostavljenih stroškov za stroške dela za osebje, ki dela na RRI programu, je vrednost enote za :
 

Dokazila za uveljavljanje standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela:
 

Standardno lestvico stroška na enoto za stroške dela se uveljavlja za zaposlene, ki izvajajo RRI programe.

Iz letne vrednosti standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela strokovnih in tehničnih sodelavcev, je izračunana vrednost dela na uro, pri čemer je upoštevanih 1.700 ur/leto. Vrednosti so zaokrožene na desetice navzdol.

13.2. Stroški storitev zunanjih izvajalcev

Stroški storitev zunanjih izvajalcev lahko predstavljajo največ 20 % vseh upravičenih stroškov.

13.3. Pavšalno (so)financiranje za posredne stroške, vezane na RRI program

Posredni stroški, ki so nastali kot posledica izvajanja RRI programa pri končnem prejemniku, se uveljavljajo v obliki pavšalnega (so)financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 25 % upravičenih stroškov glede na standardno lestvico stroška na enoto dela za osebje, ki dela na RRI programu.

13.4. Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov

Za stroške storitev zunanjih izvajalcev, uporabljenih izključno za RRI program, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja dokazila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti.

Zunanji izvajalec ne sme biti 25 % ali več lastniško povezan s končnim prejemnikom. Ravno tako partner v konzorciju ne more nastopati kot zunanji izvajalec drugim partnerjem istega konzorcija.

Prav tako niso dopustna sorodstvena razmerja med lastniki in zakonitimi zastopniki konzorcijskih partnerjev ter lastniki in zakonitimi zastopniki izvajalcev, kot so opredeljena v Splošnem aktu o strokovnih telesih ARRS[15] (Uradni list RS, št. 166/22).
 

14. Način izplačevanja

ARRS na podlagi vloge za izplačilo z obveznimi prilogam in podpisane pogodbe o izvedbi in (so)financiranju upravičene stroške predvidoma dvakrat letno izplačuje neposredno prijavitelju.

Prijavitelj je upravičen do izplačila upravičenih stroškov, če je do ARRS izpolnil vse obveznosti iz pogodbe o izvedbi in (so)financiranju.

Nadzor nad izvajanjem RRI programa v sklopu konzorcija izvaja prijavitelj konzorcija in o napredku z vsebinskimi poročili ob vlogah za izplačilo dvakrat letno pisno poroča ARRS.
 

15. Vsebina, način in rok za oddajo

Prijava mora biti oddana na elektronski način in pravočasno.

Prijava je popolna, če izpolnjuje zahteve, določene v točki 24.

Rok za oddajo prijav na javni razpis je 15. 5. 2023 do 14:00 ure.

Prijavo je treba izpolniti in oddati elektronsko na spletnem portalu ARRS Digital Forms. Registracijo za dostop do portala in uporabniški račun je treba opraviti skladno z navodili, podanimi na spletnem portalu ARRS.

Spletna aplikacija javnega razpisa za izpolnitev in oddajo prijav bo predvidoma odprta prvi delovni dan po objavi javnega razpisa.

Prijava mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku, posamični obrazci tudi v angleškem jeziku, in skladno z določili javnega razpisa, razpisne dokumentacije ter navodili na obrazcih in spletni aplikaciji. Stroški priprave prijave in oddaje prijave na predmetni javni razpis niso upravičen strošek in bremenijo prijavitelja oz. konzorcij.

Prijavo na javni razpis mora oddati prijavitelj konzorcija. Ta jo odda v imenu vseh konzorcijskih partnerjev. Prijavo lahko podpiše le zakoniti zastopnik prijavitelja oziroma pooblaščena oseba prijavitelja s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Prijava se šteje za pravočasno, če je do roka za oddajo prijav na spletnem portalu ARRS Digital Forms izpolnjena in podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika prijavitelja oziroma pooblaščene osebe prijavitelja.

Nepravočasno oddane prijave ne bodo obravnavane in bodo s spremnim dopisom vrnjene prijavitelju.
 

16. Odpiranje in dopolnjevanje prijav

Uradna oseba ARRS bo odprla prijave na sedežu ARRS skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja. Pri elektronskih prijavah odpiranje pomeni evidentiranje prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.

Prijave, ki niso formalno popolne, bo ARRS obravnaval skladno z 22. členom Splošnega akta o postopkih (so)financiranja.

Kot nepopolne prijave se bodo štele prijave, ki ne bodo izpolnjevale zahtev razpisne dokumentacije, vezane na 1. – 4. in 6. točko iz točke 5 javnega razpisa. Take prijave se bodo štele za nepopolne in jih ne bo dopustno dopolnjevati in bodo zavržene s sklepom direktorja ARRS ali osebe, ki jo direktor pooblasti.

Prijava, ki ne bo izpolnjevala zahtev razpisne dokumentacije, vezane na izpolnjevanje pogojev iz 5. točke točke 5 javnega razpisa, se bo štela za formalno nepopolno in jo bo moral prijavitelj dopolniti skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja. Popravki iz naslova usklajevanja s pravili državnih pomoči ne smejo vplivati na osnovno vrednost celotnega RRI programa. Pri usklajevanju s pravili državnih pomoči, ki se odraža tudi v spremembi zneska (so)financiranja, pa se lahko višina (so)financiranja RRI programa zgolj zniža, v nobenem primeru pa se ne sme povišati. Na podlagi navedenega tako ni dovoljeno dopolnjevati tistega dela prijave, ki se veže na vsebino predmeta prijave ali tistih elementov prijave, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove prijave glede na preostale prijave, ki jih je ARRS prejela v postopku javnega razpisa.
 

17. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa

Prijavitelji bodo o rezultatih javnega razpisa obveščeni predvidoma v osmih (8) delovnih dneh od sklepa o izboru prijav.

Seznam izbranih ali neizbranih prijav bo objavljen na spletni strani ARRS najpozneje v osmih (8) delovnih dneh od dneva odposlanih sklepov o izboru prijav.

Rezultati javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ARRS.
 

18. Kraj in naslov, kjer lahko zainteresirani dvignejo dokumentacijo javnega razpisa

Dokumentacija javnega razpisa je dosegljiva na spletni strani ARRS v rubriki Razpisi in pozivi.
 

19. Vključevanje načel enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije in dostopnosti za invalide

Končni prejemnik bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, skladno z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti.
 

20. Informiranje in komuniciranje

Končni prejemniki morajo skladno s 34. členom Uredbe (EU) 2021/241/EU zagotavljati skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, tako da navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom »Financira Evropska unija - NextGeneration EU«.

Končni prejemniki morajo ob odobritvi in zaključku programa zagotoviti najmanj objavo na svoji spletni strani in družbenih omrežjih ter zagotoviti informacijo za medije.

Končni prejemniki morajo upoštevati Navodila za informiranje, obveščanje in komuniciranje iz Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Natančnejše pravice in obveznosti iz naslova komuniciranja v zvezi s posameznim RRI programom se bodo podrobneje določile v pogodbi o izvedbi in (so)financiranju.
 

21. Zahteve

21.1. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov RRI programa

Končni prejemnik bo za namen spremljanja in vrednotenja RRI programa dolžan spremljati izvajanje RRI programa in ARRS zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov RRI programa.

Končni prejemnik mora v prijavi realno prikazati načrtovani projektni cilj RRI programa. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenega programskega cilja in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz prijave (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanega programskega cilja in bodo kot takšni tudi vključeni v pogodbo o izvedbi in (so)financiranju.

V primeru, da končni prejemnik ob zaključku RRI programa ne bo dokazal uresničitve načrtovanega programskega cilja v celoti, bo ARRS zahtevala vračilo že izplačanih sredstev oz. sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti in nedoseženi projektni cilj, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oz. v proračun Republike Slovenije.

V primeru, da ARRS ali drug nadzorni organ ugotovi:

• vsebinsko, časovno ali finančno nerealizacijo RRI programa oziroma da je prišlo do prekinitve izvajanja RRI programa na strani končnega prejemnika, 
• da končni prejemnik drugače krši določila pogodbe o izvedbi in (so)financiranju ali ne odpravi kršitve oziroma nepravilnosti v določenem roku ali
• da so bila sredstva po pogodbi o izvedbi in (so)financiranju neupravičeno izplačana,

ARRS od končnega prejemnika zahteva vračilo neupravičeno prejetih sredstev ali pa odstopi od pogodbe o izvedbi in (so)financiranju in zahteva od končnega prejemnika vračilo vseh prejetih sredstev, v vsakem primeru skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila v Sklad NOO oz. v proračun Republike Slovenije.

Prijavitelj bo skladno z vsakokrat veljavnimi smernicami, priročniki in ostalimi akti URSOO, ministrstva in ARRS o poteku aktivnosti prijavljenega RRI programa in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja RRI programa poročal ARRS, redno, predvidoma dvakrat letno v okviru vlog za izplačilo ter po izplačilu zadnje vloge za izplačilo pripravil in ARRS predložil končno poročilo.

Vse obveznosti in posledice neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti bodo določene v Pogodbi o izvedbi in (so)financiranju.

21.2. Zahteve glede ciljev zelenega in digitalnega prehoda

RRI program mora prispevati k ciljem NOO ter ciljem digitalnega ali zelenega prehoda.

21.2.1. Zeleni prehod - Koda 022[16]

RRI programi morajo preko raziskovalno razvojnih procesov neposredno prispevati k nizkoogljični družbi, gospodarstvu, krepitvi odpornost in prilagajanju podnebnim spremembam.

RRI programi morajo neposredno prispevati k okoljskim ciljem iz točk a) in/ali b) člena 9 Uredbe 2020/852:

• blažitev podnebnih sprememb (točka a),
• prilagajanje podnebnim spremembam (točka b).

21.2.2. Digitalni prehod - Koda 009 a[17]

RRI programi morajo preko aktivnosti na področju industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja izkazovati neposredni prispevek in vpliv na digitalizacijo in digitalno transformacijo.

RRI programi morajo z namenom pospeševanja digitalnega prehoda naslavljati spodbujanje odprte strateške avtonomije z vodenjem razvoja ključnih digitalnih, omogočitvenih in nastajajočih tehnologij, sektorjev in vrednostnih verig.

Od RRI programov se pričakuje, da bodo prispevali najmanj k enemu od dveh pričakovanih področij učinka[18]:

• globalno privlačna, varna in dinamično podatkovno prilagodljiva družba;
• odprta strateška avtonomija na področju digitalnih tehnologij in nastajajočih omogočitvenih tehnologij prihodnosti.

21.3. Zahteve glede upoštevanja pametne specializacije (S5)

RRI Program se mora navezovati na vsaj eno prednostno področje S5 – Tabela fokusnih področij in tehnologij ter produktnih smeri po prednostnih področjih S5 (podrobneje v dokumentu Pojasnila prijaviteljem) in pri tem smiselno uveljavljati horizontalne usmeritve S5 (vključno s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami) v digitalizacijo (prednostno področje IKT horizontalna mreža), krožno gospodarstvo (prednostno področje mreža za prehod v krožno gospodarstvo) in Industrijo 5.0. (prednostno področje Tovarne prihodnosti).

21.4. Zahteve glede načela »da se ne škoduje bistveno« (DNSH)

RRI programi morajo biti tehnološko nevtralni v smislu vpliva na okolje na ravni njihove uporabe. Izključene bodo raziskovalno-inovacijske dejavnosti, ki se nanašajo na rjave elemente raziskav in inovacij, kot so premog, nafta, zemeljski plin, ki jih ne pokriva Priloga III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, modri in sivi vodik, sežigalnice in odlagališča.

Skladno s točko (d) tretjega odstavka 19. člena Uredbe (EU) 2021/241, Prilogo V, merilom 2.4, k navedeni uredbi in Obvestilom Komisije mora prijavitelj pri prijavi RRI programa zagotoviti, da noben prijavljen RRI program, (so)financiran iz Sklada NOO, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu 17. člena Uredbe 2020/852. Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe proizvodov in storitev.

Pri pripravi RRI programa naj bodo konzorcijski partnerji pozorni na vprašanje vplivov njihovega RRI programa na okolje.

Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:

1. blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
2. prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
3. trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:
   1. dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
   2. dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
4. krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
   1. dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
   2. dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
   3. lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
5. preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
6. varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:
   1. znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
   2. škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.

21.5. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje

Končni prejemnik bo moral pri porabi sredstev javnega razpisa upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu, ali pogoji iz Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost.

21.6. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja

Končni prejemnik bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na RRI program, in zagotavljati ARRS ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še deset (10) let po zadnjem plačilu, prejetem od Evropske komisije v zvezi z izvajanjem NOO.

Končni prejemnik mora voditi in spremljati porabo sredstev za RRI program računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z RRI programom, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na slovenske računovodske standarde. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bo končni prejemnik dolžan na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za RRI program.

Posameznim končnim prejemnikom se bodo natančnejše obveznosti iz naslova hranjenja dokumentacije, spremljanja in evidentiranja podrobneje določile v pogodbi o izvedbi in (so)financiranju.

21.7. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom

Končni prejemnik mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem programa. Nadzor se izvaja s strani ARRS, ministrstva kot nosilnega organa, koordinacijskega organa (Urad RS za okrevanje in odpornost – URSOO), revizijskega organa (Urad za nadzor nad proračunom – UNP), nacionalnega koordinatorja za stroške (Ministrstvo za finance) in/ali drugih domačih ali evropskih nadzornih institucij (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).

Konzorcijski partnerji morajo voditi posebno, ločeno knjigovodsko evidenco za stroške zunanjih storitev in neopredmetenih sredstev ter za prejeta sredstva, ki se nanašajo na RRI program.

Končni prejemnik bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov (so)financiranega programa. V primeru preverjanja na kraju samem bo končni prejemnik moral omogočiti vpogled v računalniške in računovodske programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem programa ter v rezultate programa (iz dokumentarnih in informacijskih sistemov). Končni prejemnik bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ARRS, ministrstvo ali drug nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu brez predhodne najave. Končni prejemnik bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ARRS o izvedenih ukrepih.

21.8. Zahteve glede podatkov o dejanskih lastnikih

Uredba 2021/241/EU določa, da je potrebno za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru NOO med drugim zbirati tudi podatke o imenih, priimkih in datumih rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.

Prejemnik sredstev, ki je skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo s podpisom pogodbe o izvedbi in (so)financiranju zavezan, da na poziv ARRS ali ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, ARRS oz. ministrstvu posreduje podatke o svojih dejanskih lastnikih, katere je ARRS kot izvajalec ukrepa dolžna zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.
 

22. Posledice kršitev ali nepravilnosti

22.1. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku izbora RRI programov ali izvajanja RRI programov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti

V kolikor se ugotovi, da je v postopku izbora RRI programa ali izvajanja RRI programa prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa končni prejemnik ARRS ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil skladno s javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ARRS o odobritvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, lahko ARRS odstopi od pogodbe o izvedbi in (so)financiranju, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oz. v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.

22.2. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na RRI programu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije

V kolikor se ugotovi, da aktivnosti na RRI programu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, lahko ARRS odstopi od pogodbe o izvedbi in (so)financiranju, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oz. v proračun Republike Slovenije.

22.3. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posameznega RRI programa, ali da je višina (so)financiranja RRI programa presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oz. znesek pomoči

Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ali da je višina (so)financiranja RRI programa presegla maksimalne dovoljene stopnje oz. najvišje dovoljene intenzivnosti ali znesek pomoči, lahko ARRS odstopi od pogodbe o izvedbi in (so)financiranju in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oz. v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo to obravnavalo kot sum goljufije.

22.4. Posledice, če se ugotovi, RRI program ni bil izveden na območju Republike Slovenije

V kolikor bi se ugotovilo, da RRI program ni bil izveden na območju Republike Slovenije, ARRS odstopi od pogodbe o izvedbi in (so)financiranju in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev s strani končnega prejemnika v Sklad NOO oz. v proračun Republike Slovenije. Za vračilo sredstev so vsi konzorcijski partnerji odgovorni solidarno.
 

23. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost

Varovanje osebnih podatkov, ki jih ARRS posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov.

Vsi podatki iz prijav, ki jih ARRS odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del prijave, ne more pa se nanašati na celotno prijavo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj poslovnih skrivnosti oziroma drugih izjem ne označi in razloži takšnih podatkov v prijavi, bo ARRS lahko domnevala, da prijava po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkriti oziroma dostopni javnosti.

Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ARRS posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ARRS, ministrstvo in druge nadzorne organe in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o izvedbi in (so)financiranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporabljata ali sta jih dolžna uporabljati ARRS in ministrstvo.

Podatki o (so)financiranih RRI programih, za katere je tako določeno s predpisi, ali so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam končnih prejemnikov, ki bo obsegal navedbo končnega prejemnika, naziv RRI programa in znesek javnih virov (so)financiranja RRI programa. Objave podatkov o RRI programu in končnih prejemnikih sredstev bodo izvedene skladno z ZDIJZ.

Uredba 2021/241/EU določa, da je potrebno za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru NOO med drugim zbirati tudi podatke o imenih, priimkih in datumih rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.

Prejemnik sredstev, ki je skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev zavezan, da na poziv ARRS ali ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, ARRS posreduje podatke o svojih dejanskih lastnikih in dejanskih lastnikih izvajalcev, katere je ARRS kot izvajalec ukrepa dolžna zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.
 

24. Dokumentacija javnega razpisa

Prijava se šteje za popolno, če vsebuje vse pravilno in popolno izpolnjene naslednje obrazce 1 – 10, ki so sestavni del razpisne dokumentacije:

I. Prijavni obrazec

• Obrazec 1 - Prijavni obrazec

II. Predstavitev RRI programa

• Obrazec 2 - Predstavitev RRI programa
• Obrazec 2EN - Predstavitev RRI programa v angleškem jeziku
• Obrazec 3 - Preglednica za pripravo finančnih podatkov

III. Dodatna dokazila

• Obrazec 4 - Izjava o sprejemanju pogojev javnega razpisa
• Obrazec 5 - Konzorcijska pogodba
• Obrazec 6 - Pogodba o izvedbi in (so)financiranju
• Obrazec 7 - Soglasje za pridobitev podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije
• Obrazec 8 - Izjava in pooblastilo o podatkih o dejanskih lastnikih
• Obrazec 9 - Izjava o skladnosti programa z določili učinkovitega sodelovanja
• Obrazec 10 - Izjava o skladnosti z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Načelo DNSH)

Sestavni del razpisne dokumentacije predstavljajo še:

• Informacija 1 - Pojasnila prijaviteljem
• Informacija 2 - Metodologija za določitev višine poenostavljenih stroškov v okviru izvajanja RRI programa
• Informacija 3 - Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenost in ocenjevanje prijav
• Informacija 3EN - Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenosti in ocenjevanje prijav v angleškem jeziku
• Informacija 4 - Prednostna področja S5 2023
• Informacija 5 - Kazalniki dodane vrednosti po SKD 2019-2021
   

Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati.

Vse obrazce prijavitelji izpolnijo v slovenskem jeziku, razen dela priloge Obrazec 1 - Prijavni obrazec, kjer je treba del obrazca izpolniti v angleškem jeziku, in priloge Obrazec 2EN - Predstavitev RRI programa v angleškem jeziku.

Vse priloge k javnemu razpisu, kjer je to predvideno, naj prijavitelji skrbno in v celoti izpolnijo.

Vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne prijave za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani ARRS: http://www.arrs.si/sl/razpisi/.
 

25. Dodatne informacije

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in pripravo prijav lahko prijavitelji pridobijo na spletni strani ARRS: http://www.arrs.si/sl/razpisi/ ali na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov: noo.trl3-6@arrs.si.

Odgovori na pisna zaprosila bodo objavljeni v obliki seznama pogosto zastavljenih vprašanj (ang. FAQ) in bodo na spletni strani ARRS objavljeni najpozneje v petih (5) delovnih dneh od prejema vprašanja, predvidoma ob sredah in petkih.

Vprašanja na naslov morajo prispeti najpozneje tri (3) delovne dni pred iztekom roka za oddajo prijave. ARRS bo objavila odgovore na vprašanja najpozneje en (1) delovni dan pred iztekom roka za oddajo prijave, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu: http://www.arrs.si/sl/razpisi/.

Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani ARRS, zato ARRS poziva prijavitelje, naj bodo pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrijejo morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.

ARRS bo glede javnega razpisa predvidoma organizirala informativni dan. Datumi in druge informacije o informativnih dnevih bodo prav tako objavljene na spletnem naslovu: http://www.arrs.si/sl/razpisi/.

Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani: http://www.arrs.si/sl/razpisi/.

 

Prof. dr. Mitja Lainščak,
direktor

 

Številka: 630-415/2022-26
Datum: 31. 3. 2023

 

Priloge:

• Obrazec 1 - Prijavni obrazec (format Word, 776KB)
   
• Obrazec 2 - Predstavitev RRI programa (format Word, 816KB)
   
• Obrazec 2EN - Predstavitev RRI programa v angleškem jeziku (format Word, 809KB)
   
• Obrazec 3 - Preglednica za pripravo finančnih podatkov (format Excel, 246KB)
   
• Obrazec 4 - Izjava o sprejemanju pogojev javnega razpisa (format Word, 771KB) - posodobljeno 26. 4. 2023
   
• Obrazec 5 - Konzorcijska pogodba (format Word, 802KB)
   
• Obrazec 6 - Pogodba o izvedbi in (so)financiranju (format Word, 2,7MB)
   
• Obrazec 7 - Soglasje za pridobitev podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije (format Word, 765KB) - posodobljeno 26. 4. 2023
   
• Obrazec 8 - Izjava in pooblastilo o podatkih o dejanskih lastnikih (format Word, 66KB) - posodobljeno 26. 4. 2023
   
• Obrazec 9 - Izjava o skladnosti programa z določili učinkovitega sodelovanja (format Word, 767KB)
   
• Obrazec 10 - Izjava o skladnosti z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Načelo DNSH) (format Word, 766KB)
   
• Informacija 1 - Pojasnila prijaviteljem (format Acrobat, 525KB) - posodobljeno 21. 4. 2023
   
• Informacija 2 - Metodologija za določitev višine poenostavljenih stroškov v okviru izvajanja RRI programa (format Acrobat, 230KB)
   
• Informacija 3 - Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenosti in ocenjevanje prijav (format Acrobat, 202KB)
   
• Informacija 3EN - Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenosti in ocenjevanje prijav v angleškem jeziku (format Acrobat, 200KB)
   
• Informacija 4 - Prednostna področja S5 2023 (format Acrobat, 202KB)
   
• Informacija 5 - Kazalniki dodane vrednosti po SKD 2019-2021 (format Acrobat, 206KB)

 

Razpisna dokumentacija (ZIP, 10,2 MB) - posodobljeno 26. 4. 2023
Besedilo javnega razpisa (format Acrobat, 510KB)

 

---