Evidence izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti

• Raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in aplikativno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja.
• Raziskovalec oziroma raziskovalka je fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost.
• Raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno in/ali razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava.
• Raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Postopek za vpis v evidenco RO se začne s pisno vlogo, ki jo predloži zakoniti zastopnik vlagatelja vloge za vpis v evidenco RO. Vloga za vpis se vloži s pisnim zahtevkom.

Vloga mora vsebovati naslednje dokumente:

1. Obrazec Podatki o organizaciji za vpis v Evidenco RO (Obrazec ARIS-EV-01/2023)
2. Ustanovitveni akt ali/in statut vlagatelja
3. Obrazec Podatki o zakonitem zastopniku pravne osebe (Obrazec ARIS-ZOP-04/2023)
4. Obrazec Podatki o raziskovalni skupini za vpis v Evidenco RO (Obrazec ARIS-EV-02/2023)
5. Izjavo Izjava izvajalca o organizacijsko in stroškovno ločenem vodenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Obrazec ARIS-EV-04/2023)
6. Izjavo Izjava izvajalca o ustreznih prostorih in raziskovalni opremi (Obrazec ARIS-EV-06/2023)
7. Izjavo Izjava izvajalca o raziskovalnih nazivih (Obrazec ARIS-EV-05/2023)
8. Obrazec Podatki o raziskovalcu za vpis v Evidenco RO – prva zaposlitev v organizaciji (Obrazec ARIS-EV-03/2023)

Če vlagatelj k vlogi za vpis prilaga fotokopije dokumentov, mora biti njihova istovetnost z originalom potrjena. Izjavo o istovetnosti lahko napiše vlagatelj, ki jo podpiše pooblaščeni zastopnik vlagatelja.

Agencija po prejemu vloge za vpis po uradni dolžnosti pridobi ustrezne dokumente od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Vsak raziskovalec je lahko uvrščen samo v eno raziskovalno skupino znotraj izvajalca raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Vlogi je potrebno priložiti popolno izpolnjene obrazce z zahtevanimi podpisi (ne fotokopije) in zahtevane dokumente.

Pri izpolnjevanju obrazcev uporabljajte ustrezne šifrante.

Pravilnik se uporablja do 9. 5. 2026, ko se začne uporabljati nov Splošni akt o raziskovalnih nazivih.

Prejšnja objava: v veljavi do 01.02.2019

---

NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o tem).

• Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08 z dne 31. 12. 2008),
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 41/09 z dne 1. 6. 2009),
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 55/11 z dne 8. 7. 2011),
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 80/12 z dne 26.10. 2012),
• Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 4/13 z dne 18. 1. 2013),
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 5/17 z dne 3. 2. 2017),
• Pravilnik o spremembah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 31/17 z dne 23. 6. 2017),
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 7/19 z dne 1. 2. 2019),
• Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) (Uradni list RS, št. 186/21) – razveljavitev pravilnika; uporablja se do začetka uporabe novih podzakonskih predpisov na podlagi ZZrID, razen če ta zakon določa drugače,
• Splošni akt o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 92/2024) – Splošni akt velja od 9. 11. 2024, uporablja pa se od 9. 5. 2026.

Pravilnik o raziskovalnih nazivih (neuradno prečiščeno besedilo št. 7) - v uporabi do 9. 5. 2026
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet)

Ta pravilnik določa pogoje, kvalitativne in kvantitativne kazalnike ter merila in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalne nazive v raziskovalnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: RO), spremljanje in nadziranje izpolnjevanja pogojev za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv.

2. člen

(nevtralna slovnična oblika)

V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

II. RAZISKOVALNI NAZIVI

3. člen

(raziskovalni nazivi)

Ta pravilnik določa naslednje raziskovalne nazive:

1. znanstveni nazivi:

• asistent (01),
• asistent z magisterijem znanosti (02),
• asistent z doktoratom (03),
• znanstveni sodelavec (04),
• višji znanstveni sodelavec (05),
• znanstveni svetnik (06).

2. strokovno-raziskovalni nazivi:

• asistent (11),
• višji asistent (12),
• višji strokovno-raziskovalni asistent (13),
• strokovno-raziskovalni sodelavec (14),
• višji strokovno-raziskovalni sodelavec (15),
• strokovno-raziskovalni svetnik (16).

3. razvojni nazivi:

• razvijalec (21),
• višji razvijalec (22),
• samostojni razvijalec (23),
• razvojni sodelavec (24),
• višji razvojni sodelavec (25),
• razvojni svetnik (26).

Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov je priloga 1 tega pravilnika.

Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv.

Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo aplikativne projekte ter izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv.

Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.

4. člen

(kategorija raziskovalcev)

Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive:

Mlajši raziskovalci:

• asistent,
• asistent, razvijalec;
• asistent z magisterijem znanosti, višji asistent, višji razvijalec;asistent z doktoratom, višji strokovno-raziskovalni asistent, samostojni razvijalec.

Starejši raziskovalci:

• znanstveni sodelavec, strokovno-raziskovalni sodelavec, razvojni sodelavec;
• višji znanstveni sodelavec, višji strokovno-raziskovalni sodelavec, višji razvojni sodelavec;
• znanstveni svetnik, strokovno-raziskovalni svetnik, razvojni svetnik.

III. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V ZNANSTVENE NAZIVE

1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v znanstvene nazive

5. člen

(pogoji)

Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.

Za izvolitev v znanstveni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.

1.1. Kvalitativni kazalniki raziskovalca

6. člen

(kvalitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne kazalnike:

1. Asistent

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• sposobnost za raziskovalno delo.

2. Asistent z magisterijem znanosti

• magisterij znanosti, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščen na 9. raven,
• uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno, raziskovalno delo.

3. Asistent z doktoratom

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana znanstveno raziskovalna dela, aktivna udeležba na mednarodnih strokovnih srečanjih),
• uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno vodenje projektov.

4. Znanstveni sodelavec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
• uveljavljenost v domači in mednarodni strokovni javnosti,
• (črtana),
• samostojno obvladovanje raziskovalne problematike.

5. Višji znanstveni sodelavec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
• izkazana mednarodna odmevnost (citiranost),
• (črtana),
• izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela,
• mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje doktorskih del (vodenje mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov),
• vsaj enomesečno neprekinjeno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.

6. Znanstveni svetnik

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• visoko kakovostna objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela,
• izkazana odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, z vabljenimi prispevki na mednarodnih znanstvenih srečanjih, s članstvom v mednarodnih uredniških odborih,
• (črtana),
• vodenje raziskovalne dejavnosti: domačih in mednarodnih projektov, mlajših sodelavcev in raziskovalnih skupin,
• mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje doktorskih del (vodenje mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov),
• vsaj trimesečno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.

7. člen

(pedagoški in raziskovalni nazivi)

Nazivi, ki jih raziskovalci pridobijo na podlagi pogojev in meril za pridobitev nazivov na univerzi, so enakovredni nazivom, ki veljajo v raziskovalni dejavnosti, in se prevedejo, kot sledi:

• redni profesor, znanstveni svetnik = znanstveni svetnik
• izredni profesor, višji znanstveni sodelavec = višji znanstveni sodelavec
• docent, znanstveni sodelavec = znanstveni sodelavec
• asistent, predavatelj, višji predavatelj = asistent.

1.2. Kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti raziskovalca

8. člen

(kvantitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalnike znanstvene uspešnosti (potrebni pogoj):

1. Znanstveni sodelavec:

1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50 ali A">25: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, ali
2. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >100 ali A'>25 ali A">0: kot časovni interval se upošteva obdobje zadnjih petih let.

2. Višji znanstveni sodelavec:

1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
2. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50 ali A">25: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve.

3. Znanstveni svetnik:

1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >300 ali A'>150 ali A">75: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
2. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve.

A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

2. Merila za ocenjevanje kakovosti

9. člen

(merila)

Poleg kazalnikov, določenih v 6. in 8. členu tega pravilnika, se znanstveno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.

Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.

IV. POGOJI KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V STROKOVNO-RAZISKOVALNE NAZIVE

1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v strokovno-raziskovalne nazive

10. člen

(pogoji)

Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.

Za izvolitev vstrokovno-raziskovalni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.

1.1. Kvalitativni kazalniki raziskovalca

11. člen

(kvalitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne kazalnike:

1. Asistent

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• sposobnost za raziskovalno delo.

2. Višji asistent

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo.

3. Višji strokovno-raziskovalni asistent

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• strokovne in organizacijske sposobnosti,
• najmanj šest let delovnih izkušenj.

4. Strokovno-raziskovalni sodelavec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• publikacije s področja dejavnosti,
• strokovne in organizacijske sposobnosti,
• najmanj šest let delovnih izkušenj.

5. Višji strokovno-raziskovalni sodelavec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• publikacije s področja dejavnosti,
• strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
• uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
• najmanj deset let delovnih izkušenj.

6. Strokovno-raziskovalni svetnik

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• publikacije v znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih in uporabnih nalog (patenti, elaborati),
• strokovna širina (širok spekter znanja) in sposobnost uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
• strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
• uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
• najmanj 15 let delovnih izkušenj.

1.2. Kvantitativni kazalniki strokovne in znanstvene uspešnosti raziskovalca

12. člen

(kvantitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalnike znanstvene in strokovne uspešnosti (potrebni pogoj):

1. Strokovno-raziskovalni sodelavec:

a. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >30 ali A'>0 ali A">0: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in

b. najmanj 10 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,2: kot časovni interval se upošteva obdobje zadnjih petih let oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za obdobje zadnjih petih let.

2. Višji strokovno-raziskovalni sodelavec:

a. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >60 ali A'>20 ali A">10: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in

b. najmanj 20 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,5: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za obdobje zadnjih petih let.

3. Strokovno-raziskovalni svetnik:

a. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >120 ali A'>30 ali A">15: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in

b. najmanj 40 točk za strokovno uspešnost ali A3>1: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za petletno obdobje.

A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

2. Merila za ocenjevanje kakovosti

13. člen

(merila)

Poleg kazalnikov, določenih v 11. in 12. členu tega pravilnika, se znanstveno in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.

Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.

V. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V RAZVOJNE NAZIVE

1. Pogoji za izvolitev v razvojne nazive

14. člen

(pogoji)

Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.

Za izvolitev v razvojni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom. Raziskovalno razvojno delovanje obsega razvoj novih izdelkov, razvoj novih tehnologij in prenos raziskovalnih dosežkov v industrijo.

1.1. Kvalitativni in kvantitativni kazalniki

15. člen

(kvalitativni in kvantitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v razvojni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne in kvantitativne kazalnike:

1. Razvijalec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• sposobnost za razvojno delo.

2. Višji razvijalec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• uspešno razvojno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno razvojno delo,
• najmanj tri leta delovnih izkušenj.

3. Samostojni razvijalec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• strokovne in organizacijske sposobnosti,
• najmanj šest let delovnih izkušenj.

4. Razvojni sodelavec

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• strokovne in organizacijske sposobnosti,
• razvojni rezultati (patenti, inovacije),
• najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja ali najmanj 20 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti,
• najmanj šest let delovnih izkušenj.

5. Višji razvojni sodelavec

• izobrazba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 9. raven,
• strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju projektov,
• razvojni rezultati (patenti, inovacije),
• najmanj šest let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja ali najmanj 30 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
• najmanj deset let delovnih izkušenj.

6. Razvojni svetnik

• izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
• strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju najzahtevnejših projektov,
• vrhunski razvojni rezultat,
• uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti ter uspešno mentorstvo,
• najmanj 15 let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja,
• najmanj 40 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

2. Merila za ocenjevanje kakovosti

16. člen

(merila)

Poleg kazalnikov, določenih v 15. členu tega pravilnika, se znanstveno in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.

Pri obravnavi kandidata se kot kvalitativno merilo uporabi in upošteva tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.

VI. POSTOPEK IZVOLITVE

17. člen

(zahtevnejši pogoji)

Pri postopku izvolitve mora raziskovalna organizacija upoštevati minimalne pogoje in merila, določene s tem pravilnikom, lahko pa v svojem splošnem pravnem aktu določi zahtevnejše pogoje in merila za izvolitev oziroma s tem pravilnikom določene minimalne pogoje in merila bolj razdela.

18. člen

(organ za izvolitve)

V javni raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv, na podlagi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv, strokovni organ (strokovno telo) za izvolitve, določen z aktom o ustanovitvi ali splošnim pravnim aktom.

V raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv najmanj tri-člansko strokovno telo, imenovano s sklepom direktorja. Za izvolitev v enega od dveh najvišjih znanstvenih, strokovno-raziskovalnih ali razvojnih nazivov mora biti vsaj eden izmed članov strokovnega telesa zaposlen zunaj raziskovalne organizacije, v kateri se opravlja izvolitev.

Člani strokovnega telesa iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo imeti enak ali višji raziskovalni naziv, kot je naziv, ki se dodeljuje kandidatu. Če se odloča o izvolitvi v raziskovalni naziv člana strokovnega telesa, se ta v postopku izvolitve izloči in se za ta postopek imenuje nadomestnega člana.

Postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv opredeli javna raziskovalna organizacija in raziskovalna organizacija s splošnim pravnim aktom – pravilnikom.

Raziskovalne organizacije v splošnem pravnem aktu iz prejšnjega odstavka opredelijo postopek za izvolitev raziskovalca v raziskovalni naziv. Pri določitvi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv se lahko raziskovalne organizacije sklicujejo neposredno na splošne pravne akte Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS), ki jih morajo navesti.

V splošnem pravnem aktu iz četrtega odstavka tega člena se lahko opredeli ustrezen postopek za razvrstitev raziskovalca v posamezen raziskovalni naziv s sklepom direktorja, ob upoštevanju predpisanih pogojev in meril za izvolitev. Podelitev raziskovalnih nazivov s sklepom direktorja lahko traja do podelitve raziskovalnega naziva pristojnega organa, vendar največ za dobo enega leta.

Doba v nazivu, ki ga podeli direktor, se ne všteva v dobo za izvolitev v raziskovalni naziv, ki ga izvede pristojni organ.

19. člen

(veljavnost izvolitve)

Veljavnost izvolitve je za naziv:
 

asistent	3 leta oziroma 5 let, če ima v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, naziv predavatelj ali višji predavatelj
asistent z magisterijem znanosti	3 leta
asistent z doktoratom	3 leta
znanstveni sodelavec	5 let
višji znanstveni sodelavec	5 let
znanstveni svetnik	trajna

Veljavnost izvolitve se na zahtevo raziskovalca ustrezno podaljša za čas porodniškega oziroma starševskega ali bolniškega dopusta, če ta traja več kot tri mesece.

Dobe izvolitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovno-raziskovalne oziroma razvojne nazive.

20. člen

(začetek postopka za izvolitev)

Postopek za izvolitev v višji naziv se začne na podlagi vloge raziskovalca, vendar ne prej kot šest mesecev pred potekom veljavnosti izvolitve.

Pri raziskovalcih, ki za 50% presegajo minimalno število točk na podlagi kvantitativnih kazalnikov in meril za izvolitev in izkazujejo izjemne rezultate v zadnjem obdobju, se izjemoma lahko začne postopek za izvolitev predčasno, vendar šele po poteku polovice dobe veljavnega naziva.

21. člen

(izvolitev)

V postopku za izvolitev pristojni organ (strokovno telo) najprej pregleda, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev, nato obravnava vse kazalnike in merila znanstvene in strokovne uspešnosti kandidata in pri tem posebej upošteva pet najpomembnejših znanstvenih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov, ki jih je navedel kandidat, in upošteva celotno bibliografijo kandidata, zavedeno v sistemu SICRIS.

Na podlagi ugotovljenih pogojev in ostalih kazalnikov in meril pristojni organ (strokovno telo) javne raziskovalne organizacije in raziskovalne organizacije predlaganega kandidata lahko izvoli v višji oziroma isti naziv ali pa predlog kandidata za izvolitev v predlagani raziskovalni naziv zavrne.

Število znanstvenih svetnikov v javnih raziskovalnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: JRZ) praviloma ne presega 20% vseh raziskovalcev z znanstvenimi nazivi starejših raziskovalcev (znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec in znanstveni sodelavec), ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v tem JRZ vsaj v obsegu 80% polnega delovnega časa. Kadar bi nova izvolitev pomenila preseganje tega deleža, mora JRZ za to pridobiti predhodno soglasje upravnega odbora JRZ.

Za izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev in izpolnjuje pogoj glede zahtevane izobrazbe za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od drugih pogojev, lahko raziskovalna organizacija predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS.

Če kandidat meni, da je v postopku izvolitve prišlo do kršitev, ki bi lahko vplivale na odločitev, sme v roku osem dni od prejema sklepa podati obrazloženo pisno vlogo z dokazili, v kateri predlaga, da pristojni organ ponovno preuči že sprejeto odločitev.

Organ, ki odloča o izvolitvi, lahko potrdi svojo prvotno odločitev ali pa sklep razveljavi in sprejme novo odločitev na podlagi predloga komisije, ki se za tak primer imenuje v raziskovalni organizaciji.

Postopek za izvolitev mora biti zaključen v šestih mesecih od vložitve vloge v skladu z 20. členom tega pravilnika.

Izvolitveno obdobje velja od dneva, ko se je iztekla prejšnja veljavnost izvolitve. Če poteče veljavnost raziskovalnega naziva v času postopka za izvolitev, ali če se postopek za izvolitev v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega pravilnika začne predčasno, velja novo izvolitveno obdobje od dneva dokončnosti sklepa pristojnega organa.

Raziskovalcem, ki jim v času postopka za izvolitev poteče veljavnost raziskovalnega naziva, strokovno telo s sklepom podaljša veljavnost naziva do zaključka postopka.

22. člen

(možne ponovne izvolitve v isti naziv)

Asistent in asistent z magisterijem znanosti sta lahko še enkrat izvoljena v isti naziv.

Asistent z doktoratom je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu največ šest let).

Ponovna izvolitev v naziv znanstvenega sodelavca in višjega znanstvenega sodelavca ni omejena.

V naziv višjega znanstvenega sodelavca je praviloma lahko imenovan, kdor je bil vsaj enkrat ponovno izvoljen v naziv znanstvenega sodelavca, v naziv znanstvenega svetnika pa vsaj dvakrat ponovno izvoljen v naziv višjega znanstvenega sodelavca.

Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.

V strokovno-raziskovalni naziv asistent, višji asistent in v razvojni naziv: razvijalec, višji razvijalec so lahko raziskovalci še največ enkrat izvoljeni v isti naziv.

V naziv višji strokovno-raziskovalni asistent, strokovno-raziskovalni sodelavec in višji strokovno-raziskovalni sodelavec in samostojni razvijalec, razvojni sodelavec in višji razvojni sodelavec so lahko raziskovalci izvoljeni večkrat v isti naziv.

Izvolitev v naziv strokovno-raziskovalni svetnik in razvojni svetnik je trajna.

Za ponovno izvolitev v isti naziv je v obdobju od zadnje izvolitve potrebno doseči najmanj polovico točk, kolikor jih je potrebno za izvolitev v višji naziv.

Če kandidat ne doseže pogojev za ponovno izvolitev v isti naziv, se ga lahko izvoli v naziv, za katerega izpolnjuje pogoje.

VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVILNIKA

23. člen

(nadzor nad izvajanjem)

Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja ARRS. Nadzor opravlja s pregledom listin in izpolnjevanja pogojev, določenih s kvantitativnimi kazalniki. ARRS lahko za izvedbo nadzora najame pooblaščene revizorje, ki v imenu ARRS izvedejo nadzor.

Raziskovalne organizacije, ki volijo raziskovalce v raziskovalne nazive, morajo na zahtevo ARRS ali revizorjev iz prvega odstavka tega člena predložiti vso potrebno dokumentacijo.

JRZ morajo vsako leto na obrazcih, ki jih pripravi ARRS, oddati poročilo o izpolnjevanju minimalnih kvantitativnih kazalcev za izvolitev v vse nazive, za katere so predpisani minimalni kvantitativni kazalci.

Če ARRS ugotovi, da raziskovalna organizacija pri izvolitvi raziskovalca v raziskovalni naziv ni upoštevala minimalnih pogojev, kazalnikov in meril, določenih s tem pravilnikom, oziroma pogojev in meril, določenih v svojem splošnem pravnem aktu, obvesti o ugotovljeni nepravilnosti raziskovalno organizacijo in jo pozove, da v 30 dneh odpravi nepravilnosti. Če v predpisanem roku raziskovalna organizacija ne odpravi nepravilnosti, raziskovalec, pri katerem je bil ugotovljen neveljavni naziv, ni upravičen do financiranja iz državnega proračuna.

---

Priloga: Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov

 

Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

(prevedba raziskovalnih nazivov)

Raziskovalne organizacije izvedejo uvrstitev vseh raziskovalcev v raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom, tudi za znanstvene svetnike, čeprav je njihova izvolitev trajna, v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Raziskovalna organizacija izda raziskovalcu pisno obvestilo.

Veljavnost izvolitve raziskovalca v raziskovalni naziv se z uvrstitvijo raziskovalca v raziskovalni naziv, določen s tem pravilnikom, ne spreminja in velja do izteka veljavnosti izvolitve.

25. člen

(prenehanje veljavnosti raziskovalnih nazivov)

Z uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati raziskovalno-razvojni nazivi.

Do uveljavitve tega pravilnika dodeljeni raziskovalno-razvojni nazivi se smiselno prevedejo v strokovno-raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom. Šteje se, da na dan uveljavitve tega pravilnika:

• asistent izpolnjuje pogoje za asistenta,
• asistent – specialist izpolnjuje pogoje za višjega asistenta,
• višji raziskovalno-razvojni asistent izpolnjuje pogoje za višjega strokovno-raziskovalnega asistenta,
• raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
• višji raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za višjega strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
• raziskovalno-razvojni svetnik izpolnjuje pogoje za strokovno-raziskovalnega svetnika.

26. člen

(strokovni sodelavec v humanistiki)

Nazivi strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki se ne dodeljujejo.

Raziskovalci, izvoljeni v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni strokovni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki, obdržijo pridobljeni naziv ali se prevedejo v strokovno-raziskovalni naziv.

27. člen

(uskladitev splošnih aktov)

Raziskovalne organizacije morajo uskladiti obstoječe splošne pravne akte z določbami tega pravilnika v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

O uskladitvi splošnih aktov s tem pravilnikom morajo raziskovalne organizacije pisno obvestiti ARRS.

28. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 9., 10., 11. in 12. člena Pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94, 1/98, 35/98 in 52/98).

29. člen

(začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

---

Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 41/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

---

Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 55/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

---

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 80/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

---

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 5/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

14. člen

Določbi spremenjene sedme alineje 5. točke in sedme alineje 6. točke 6. člena pravilnika se začneta uporabljati tri leta po uveljavitvi tega pravilnika.

15. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

---

Pravilnik o spremembah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 31/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

---

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 7/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

7. člen

Raziskovalcem, ki so bili izvoljeni v raziskovalni naziv višji razvojni sodelavec pred uveljavitvijo tega pravilnika, izvolitev velja do izteka njene izvolitve.

8. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

---

Splošni akt o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 92/2024) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

(postopki, začeti pred začetkom uporabe tega splošnega akta)

Postopki za izvolitev v raziskovalni naziv, začeti pred sprejemom s tem aktom usklajenih splošnih aktov RO, se končajo pod pogoji in na podlagi pravil RO, po katerih so bili začeti.

12. člen

(veljavnost dodeljenih raziskovalnih nazivov)

Raziskovalni nazivi, v katere so bili kandidati izvoljeni do začetka uporabe tega splošnega akta, se ohranijo in veljajo do izteka veljavnosti njihove izvolitve.

13. člen

(uskladitev splošnih aktov)

RO uskladijo svoje splošne akte z določbami tega splošnega akta v osemnajstih mesecih od začetka veljavnosti tega splošnega akta.

14. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem začetka uporabe tega splošnega akta se preneha uporabljati Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08, 41/09, 55/11, 80/12, 4/13 – popr., 5/17, 31/17, 7/19 in 186/21 – ZZrID).

15. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne osemnajst mesecev po uveljavitvi tega splošnega akta.«.

• ARIS-EV-01-2023.docx (format Word, 32KB)
• ARIS-EV-01-2023.pdf (format Acrobat, 152KB)