Na podlagi 23. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za
znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list
RS, št. 48/23), v skladu s prvim odstavkom 47. člena Zakona o delovnih razmerjih
(ZDR-1) (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F,
52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 –
ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS),
24. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (Uradni list RS, št.
43/11), 2. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) (Uradni list RS,
št. 33/16 in 21/18 - ZNOrg)direktor Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in
inovacijsko dejavnost Republike Slovenije sprejema
Pravila o
preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju primerov nasilja, trpinčenja,
nadlegovanja in drugih ravnanj, ki kršijo dostojanstvo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(prepoved kršitev dostojanstva)
(1) Na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je prepovedano kakršnokoli
ravnanje, ki žali dostojanstvo osebe, posega v njene osebnostne pravice in
integriteto ali ustvarja nevarno, zastraševalno, ponižujoče ali sovražno
okolje,kot so:
- fizično in psihično nasilje,
- diskriminacija, vključno s spolnim in drugim nadlegovanjem,
- trpinčenje,
- druga podobna ravnanja.
(2) Ravnanja iz prejšnjega odstavka so v teh pravilih skupno poimenovana kot kršitev
dostojanstva.
2. člen
(načelo spoštljive pisne in ustne komunikacije in mirnega reševanja
sporov)
Na agenciji velja načelo spoštljive komunikacije in mirnega reševanja sporov.
Zlasti je nedopustno kričanje, povzdigovanje glasu, uporaba kletvic in vse druge
oblike agresivne in nespoštljive pisne ali ustne komunikacije, ki naslovnika
spravljajo v strah, stisko ter vzbujajo občutke ponižanja oziroma žalijo njegovo
osebno dostojanstvo.
3. člen
(namen)
Namen teh pravil je zagotoviti varno in zdravo delovno okolje z določitvijo
ukrepov za preprečevanje, odpravljanje, obvladovanje in sankcioniranje kršitev
dostojanstva.
4. člen
(veljavnost)
Ta pravila veljajo za vse zaposlene na agenciji ne glede na njihovo delovno
mesto ali vrsto pogodbe o zaposlitvi.
5. člen
(opredelitev pojmov)
1. Fizično nasilje je vsako nedopustno poseganje v celovitost
drugega z uporabo fizične sile.
2. Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj
nasilja pri prizadetemu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti,
ogroženosti in druge duševne stiske. Vključuje ravnanja kot so: kričanje,
vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje.
3. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno
neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev
ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje,
zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in
ugodnosti. Osebne okoliščine so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo,
jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna
identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali
druga osebna okoliščina, ki je bodisi prirojena bodisi pridobljena, na katero pa
posameznik ne more vplivati.
4. Nadlegovanje je oblika diskriminacije, ki predstavlja
nezaželeno ravnanje, povezano s katero koli osebno okoliščino, ki ima učinek ali
namen ustvarjati zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo
okolje za osebo in žali njeno dostojanstvo.
5. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega
verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z
učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za
ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali
žaljivega okolja. Primeri spolnega nadlegovanja so:
- predlogi v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolni dejavnosti,
- sugestivne pripombe in opazke,
- naslavljanje osebe z neprimernimi besedami,
- uporaba obscenega jezika ali gest,
- postavljanje osebnih vprašanj v zvezi s spolnim življenjem osebe,
- pošiljanje elektronskih sporočil, pisem ali drugih materialov s
spolno vsebino,
- kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik ali besedil,
- nepotrebno dotikanje,
- druga podobna vedenja ali ravnanja.
6. Trpinčenje (mobbing) na delovnem mestu je vsako ponavljajoče
se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali
vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem ali skupini delavcev na delovnem
mestu ali v zvezi z delom. Trpinčenje je skupek več ravnanj, ki so gledano kot
celota protipravna, ne glede na to, če sama zase niso. Trpinčenje je zlasti
ponavljajoče se:
- neutemeljeno poseganje v možnost komuniciranja,
- neupravičeno nadziranje elektronske pošte,
- neutemeljeno kritiziranje dela,
- neutemeljeno izpuščanje pri dodeljevanju novih delovnih nalog,
- dodeljevanje nalog, ki so pod ali nad nivojem sposobnosti in
kvalifikacije žrtve,
- oviranje dela,
- osamitev in ignoriranje,
- dodeljevanje nesmiselnih ali neizvedljivih delovnih nalog,
- pisne ali ustne grožnje,
- neupravičene grožnje z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, uvedbo
kazenskega postopka ali nezmožnostjo napredovanja,
- obrekovanje, širjenje neresničnih govoric, smešenje,
- druga podobna ravnanja.
6. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Vse osebe, ki so vključene v postopke po teh pravilih ali se s temi postopki
seznanijo zaradi narave svojega dela, so dolžne varovati vse osebne podatke v
zvezi s temi postopki.
7. člen
(prepoved povračilnih ukrepov)
Prepovedano je izpostavljanje žrtve kršitve dostojanstva ali osebe, ki ji
pomaga, neugodnim posledicam zaradi njenega ukrepanja.
II. UKREPI ZA PREPREČEVANJE, ODPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KRŠITEV
DOSTOJANSTVA
8. člen
(ozaveščanje in informiranje)
(1) Vodstvo agencije mora poskrbeti, da se vsi zaposleni seznanijo z določbami
teh pravil.
(2) Ta pravila se objavijo na interni spletni strani agencije.
(3) Agencija organizira redna izobraževanja za vse zaposlene o problematiki
trpinčenja in drugih ravnanj, ki kršijo dostojanstvo ter na svoji interni
spletni strani objavi splošne informacije na to temo.
9. člen
(zaupna oseba)
(1) Direktor agencije s sklepom imenuje zaupno osebo, ki zagotavlja podporo
žrtvi, zagotavlja varen prostor za pogovor z žrtvijo, seznani žrtev z njenimi
pravicami, ji nudi ustrezne informacije o možnostih za ukrepanje in o možnih
oblikah psihosocialne pomoči ter nudi žrtvi drugo podporo med nadaljnjim
postopkom.
(2) Za zaupno osebo se imenuje oseba, zaposlena na agenciji, ki uživa zaupanje
zaposlenih in ni del vodstva agencije. Zaupna oseba ne sme biti član komisije iz
10. člena teh pravil.
(3) Na zaupno osebo se lahko obrne kdorkoli, ki meni, da je prišlo do kršitve
njegovega osebnega dostojanstva.
(4) Zaupna oseba mora kot zaupne varovati vse podatke, s katerimi se seznani med
komunikacijo z žrtvijo.
(5) Zaupna oseba vodi seznam obravnavanih primerov. Ob zaključku koledarskega
leta v anonimizirani obliki , tako da ni mogoče ugotoviti identitete potencialne
žrtve in potencialnega kršitelja (zlasti brez njune poimenske navedbe) poroča
direktorju agencije o primerih, ki jih je obravnavala.
10. člen
(komisija za obravnavo kršitev dostojanstva)
(1) Direktor agencije s sklepom imenuje komisijo za obravnavo kršitev
dostojanstva (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Komisija je sestavljena iz treh članov. Ima predsednika in dva člana. V
sklepu se določi tudi trajanje mandata komisije.
(3) Član komisije ne more biti oseba, ki je domnevni kršitelj. Član komisije
tudi ne more biti oseba, ki je z domnevno žrtvijo povezana na način, da obstaja
dvom v njeno nepristranskost (sorodstveno, prijateljsko ali kako drugače). V tem
primeru direktor agencije takega člana izloči iz komisije in na njegovo mesto
imenuje drugega člana.
(4) Komisija opravlja naslednje naloge:
- ugotavlja dejstva in okoliščine v zvezi s prijavo kršitve,
- sprejema odločitve o ugotovitvi ali neugotovitvi kršitve,
- direktorju agencije predlaga sankcije zoper kršitelja.
III. POSTOPEK V PRIMERU KRŠITVE DOSTOJANSTVA
11. člen
(predhodni postopek)
(1) Oseba, ki meni, da ji je bila kršena pravica do dostojanstva, zahteva od
domnevnega kršitelja, da s kršitvami preneha.
(2) Če tega iz kakršnegakoli razloga ne želi ali z zahtevo ne uspe, se obrne na
vodjo sektorja v katerem dela (razen, če je ta domnevni kršitelj), ki ji mora
zagotoviti ustrezno pomoč, zlasti v obliki informacij o tem, katera ravnanja
predstavljajo kršitev dostojanstva, možnostih, ki jih ima potencialna žrtev na
voljo ali s pogovorom z domnevnim kršiteljem ob predhodnem soglasju slednjega in
domnevne žrtve.
(3) Žrtev kršitve dostojanstva ni dolžna ravnati po določbah prvega in drugega
odstavka tega člena in se lahko namesto tega takoj obrne na zaupno osebo ali pa
neposredno vloži prijavo kršitve v skladu s 17. členom teh pravil.
12. člen
(prijava kršitve dostojanstva)
(1) Vsakdo lahko vloži prijavo kršitve dostojanstva, če meni, da je žrtev
kršitve dostojanstva in sicer čimprej, da bo lahko prišlo do ustrezne in
pravočasne obravnave.
(2) Prijavo lahko v imenu žrtve vloži tudi oseba, ki jo žrtev za to pisno
pooblasti.
(3) Prijava se poda direktorju agencije v pisni obliki. Kadar je domnevni
kršitelj direktor, se prijava poda predsedniku upravnega odbora agencije, pri
čemer ta v postopku obravnave kršitve prevzame naloge direktorja. V tem primeru
se določbe teh pravil, ki urejajo vlogo direktorja v postopku obravnave kršitve,
smiselno uporabijo za predsednika upravnega odbora agencije.
(4) Prijava mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kdo je domnevni kršitelj
in opis kršitve, vključno z navedbo kraja in časa izvršitve ravnanja oziroma
ravnanj kršitev dostojanstva, če so ta ponavljajoča.
(5) Direktor agencije o prejeti prijavi obvesti domnevnega kršitelja in ga
pozove, da se v petih delovnih dneh od prejema poziva pisno opredeli do prijave.
Po prejemu odgovora domnevnega kršitelja ali pa po izteku roka za odgovor, če
odgovora ne prejme, direktor agencije posreduje prijavo in morebitni odgovor
domnevnega kršitelja komisiji iz 10. člena teh pravil.
13. člen
(postopek brez pisne prijave)
Direktor agencije lahko začne postopek obravnave kršitve dostojanstva tudi brez
pisne prijave, če izve za domnevno kršitev dostojanstva. V tem primeru naredi
uradni zaznamek o kršitvi, ta pa se v nadaljnjem postopku šteje za pisno prijavo
kršitve v skladu s prejšnjim členom.
14. člen
(postopek na komisiji)
(1) Po prejemu prijave iz 12. in 13. člena teh pravil komisija začne s postopkom
ugotavljanja obstoja kršitve dostojanstva.
(2) Komisija ugotavlja dejstva in okoliščine v konkretni zadevi na podlagi
zbrane dokumentacije in osebnih pogovorov.
(3) Kadar je to potrebno za ugotovitev okoliščin konkretnega primera, lahko
komisija pozove domnevno žrtev in domnevnega kršitelja, da v roku pet delovnih
dni od prejema zahteve predložita dodatno gradivo, ki se nanaša na razjasnitev
okoliščin obravnavanega dogodka in njegovih posledic. Če oseba gradiva ne
predloži v roku in zamude ne opraviči, lahko komisija odloči brez zahtevanega
gradiva.
(4) Komisija lahko domnevno žrtev, domnevnega kršitelja in druge osebe povabi na
osebni pogovor. V vabilu se vabljenega pouči, da bo postopek v konkretni zadevi
izpeljan brez njegove navzočnosti, če svoje odsotnosti ne opraviči. Če se
vabljeni vabilu ne odzove, komisija odloči brez izvedbe osebnega pogovora.
Domnevne žrtve in domnevnega kršitelja se ne sooča, razen kadar domnevna žrtev s
tem izrecno soglaša.
(5) Komisija deluje na sejah, ki jih vodi predsednik komisije. Seje komisije
niso javne.
(6) O seji komisije se vodi zapisnik, ki ga s svojim podpisom potrdijo vsi člani
komisije.
(7) Komisija odloči s sklepom najkasneje v 15 dneh od prejema prijave. Sklep je
sprejet, če so prisotni vsi člani komisije in če zanj glasuje večina članov.
Sklep komisije mora biti obrazložen.
(8) Če komisija ugotovi, da kršitev dostojanstva ni podana, izda sklep o
zaključku postopka. Sklep se nemudoma pošlje direktorju, domnevnemu kršitelju in
prijavitelju oziroma njunima pooblaščencema, če ju imata.
(9) Če komisija ugotovi, da je podana kršitev dostojanstva, izda sklep, v
katerem ugotovi kršitev. Sklep se nemudoma pošlje direktorju, domnevnemu
kršitelju in prijavitelju oziroma njunima pooblaščencema, če ju imata. Komisija
direktorju predlaga sankcije za kršitelja iz 15. člena teh pravil. Pri tem
upošteva vse okoliščine kršitve, zlasti pa:
- težo in posledice kršitve,
- ali je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti;
- ali je šlo za enkratno kršitev ali gre za ponavljajoče se kršitve;
- ali se kršitelj zaveda resnosti kršitve in svoje vedenje ali ravnanje
obžaluje.
(10) Direktor ni vezan na predlog sankcij komisije.
(11) Direktor agencije lahko rok iz šestega odstavka tega člena na predlog
komisije podaljša, če ugotovi, da v konkretnem primeru za to obstajajo
utemeljeni razlogi.
15. člen
(sankcije v primeru ugotovljene kršitve)
(1) Na podlagi sklepa komisije o ugotovitvi kršitve dostojanstva, direktor
kršitelju odredi, naj s kršitvijo nemudoma preneha, kršitelju pa lahko izreče
eno naslednjih sankcij:
- opomin
- pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;
- redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če je kršitelj v
zadnjih šestih mesecih že prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi;
- izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
(2) Določbe tega člena ne izključujejo posledic, ki kršitelja lahko zadenejo iz
naslova odškodninske ali kazenske odgovornosti.
16. člen
(lažna prijava)
(1) Lažna prijava kršitve dostojanstva pomeni namerno lažno prijavo z namenom
škoditi osebi, zoper katero je prijava vložena.
(2) Če je bil prijavitelj v utemeljeni zmoti glede opredelitve ravnanj, ki
pomenijo kršitev dostojanstva, ne gre za lažno prijavo.
(3) Lažna prijava se šteje za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, za
katero direktor lahko izreče katero izmed sankcij iz 15. člena.
IV. VODENJE DOKUMENTACIJE
17. člen
(pravila o dokumentarnem in arhivskem gradivu)
O postopkih po teh pravilih je potrebno voditi dokumentacijo v skladu s
pravili o dokumentarnem in arhivskem gradivu.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
(prenehanje veljavnosti predpisa)
Z uveljavitvijo teh pravil preneha veljati Navodilo o preprečevanju in
odpravljanju posledic mobbinga v ARRS, št. 020-16/2009-2 z dne 31. 3. 2009 in
naslednji.
19. člen
(prenehanje mandata)
Z uveljavitvijo teh pravil preneha mandat komisije, ki je bila imenovana na
podlagi predpisa iz prejšnjega člena.
20. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi na interni spletni strani
agencije.
dr. Špela Stres,
direktor
|