Agencija

Interni akti

      

Na podlagi 23. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23), v skladu s prvim odstavkom 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS), 24. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (Uradni list RS, št. 43/11), 2. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) (Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 - ZNOrg)direktor Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije sprejema

Pravila o preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih ravnanj, ki kršijo dostojanstvo
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(prepoved kršitev dostojanstva)

(1) Na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je prepovedano kakršnokoli ravnanje, ki žali dostojanstvo osebe, posega v njene osebnostne pravice in integriteto ali ustvarja nevarno, zastraševalno, ponižujoče ali sovražno okolje,kot so:

  • fizično in psihično nasilje,
  • diskriminacija, vključno s spolnim in drugim nadlegovanjem,
  • trpinčenje,
  • druga podobna ravnanja.

(2) Ravnanja iz prejšnjega odstavka so v teh pravilih skupno poimenovana kot kršitev dostojanstva.

2. člen

(načelo spoštljive pisne in ustne komunikacije in mirnega reševanja sporov)

Na agenciji velja načelo spoštljive komunikacije in mirnega reševanja sporov. Zlasti je nedopustno kričanje, povzdigovanje glasu, uporaba kletvic in vse druge oblike agresivne in nespoštljive pisne ali ustne komunikacije, ki naslovnika spravljajo v strah, stisko ter vzbujajo občutke ponižanja oziroma žalijo njegovo osebno dostojanstvo.

3. člen

(namen)

Namen teh pravil je zagotoviti varno in zdravo delovno okolje z določitvijo ukrepov za preprečevanje, odpravljanje, obvladovanje in sankcioniranje kršitev dostojanstva.
 

4. člen

(veljavnost)

Ta pravila veljajo za vse zaposlene na agenciji ne glede na njihovo delovno mesto ali vrsto pogodbe o zaposlitvi.
 

5. člen

(opredelitev pojmov)

1. Fizično nasilje je vsako nedopustno poseganje v celovitost drugega z uporabo fizične sile.

2. Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri prizadetemu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Vključuje ravnanja kot so: kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje.

3. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Osebne okoliščine so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali druga osebna okoliščina, ki je bodisi prirojena bodisi pridobljena, na katero pa posameznik ne more vplivati.

4. Nadlegovanje je oblika diskriminacije, ki predstavlja nezaželeno ravnanje, povezano s katero koli osebno okoliščino, ki ima učinek ali namen ustvarjati zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo in žali njeno dostojanstvo.

5. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Primeri spolnega nadlegovanja so:

  • predlogi v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolni dejavnosti,
  • sugestivne pripombe in opazke,
  • naslavljanje osebe z neprimernimi besedami,
  • uporaba obscenega jezika ali gest,
  • postavljanje osebnih vprašanj v zvezi s spolnim življenjem osebe,
  • pošiljanje elektronskih sporočil, pisem ali drugih materialov s spolno vsebino,
  • kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik ali besedil,
  • nepotrebno dotikanje,
  • druga podobna vedenja ali ravnanja.

6. Trpinčenje (mobbing) na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem ali skupini delavcev na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Trpinčenje je skupek več ravnanj, ki so gledano kot celota protipravna, ne glede na to, če sama zase niso. Trpinčenje je zlasti ponavljajoče se:

  • neutemeljeno poseganje v možnost komuniciranja,
  • neupravičeno nadziranje elektronske pošte,
  • neutemeljeno kritiziranje dela,
  • neutemeljeno izpuščanje pri dodeljevanju novih delovnih nalog,
  • dodeljevanje nalog, ki so pod ali nad nivojem sposobnosti in kvalifikacije žrtve,
  • oviranje dela,
  • osamitev in ignoriranje,
  • dodeljevanje nesmiselnih ali neizvedljivih delovnih nalog,
  • pisne ali ustne grožnje,
  • neupravičene grožnje z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, uvedbo kazenskega postopka ali nezmožnostjo napredovanja,
  • obrekovanje, širjenje neresničnih govoric, smešenje,
  • druga podobna ravnanja.

6. člen

(varstvo osebnih podatkov)

Vse osebe, ki so vključene v postopke po teh pravilih ali se s temi postopki seznanijo zaradi narave svojega dela, so dolžne varovati vse osebne podatke v zvezi s temi postopki.
 

7. člen

(prepoved povračilnih ukrepov)

Prepovedano je izpostavljanje žrtve kršitve dostojanstva ali osebe, ki ji pomaga, neugodnim posledicam zaradi njenega ukrepanja.

 

II. UKREPI ZA PREPREČEVANJE, ODPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KRŠITEV DOSTOJANSTVA

8. člen

(ozaveščanje in informiranje)

(1) Vodstvo agencije mora poskrbeti, da se vsi zaposleni seznanijo z določbami teh pravil.

(2) Ta pravila se objavijo na interni spletni strani agencije.

(3) Agencija organizira redna izobraževanja za vse zaposlene o problematiki trpinčenja in drugih ravnanj, ki kršijo dostojanstvo ter na svoji interni spletni strani objavi splošne informacije na to temo. 
 

9. člen

(zaupna oseba)

(1) Direktor agencije s sklepom imenuje zaupno osebo, ki zagotavlja podporo žrtvi, zagotavlja varen prostor za pogovor z žrtvijo, seznani žrtev z njenimi pravicami, ji nudi ustrezne informacije o možnostih za ukrepanje in o možnih oblikah psihosocialne pomoči ter nudi žrtvi drugo podporo med nadaljnjim postopkom.

(2) Za zaupno osebo se imenuje oseba, zaposlena na agenciji, ki uživa zaupanje zaposlenih in ni del vodstva agencije. Zaupna oseba ne sme biti član komisije iz 10. člena teh pravil.

(3) Na zaupno osebo se lahko obrne kdorkoli, ki meni, da je prišlo do kršitve njegovega osebnega dostojanstva.

(4) Zaupna oseba mora kot zaupne varovati vse podatke, s katerimi se seznani med komunikacijo z žrtvijo.

(5) Zaupna oseba vodi seznam obravnavanih primerov. Ob zaključku koledarskega leta v anonimizirani obliki , tako da ni mogoče ugotoviti identitete potencialne žrtve in potencialnega kršitelja (zlasti brez njune poimenske navedbe) poroča direktorju agencije o primerih, ki jih je obravnavala.
 

10. člen

(komisija za obravnavo kršitev dostojanstva)

(1) Direktor agencije s sklepom imenuje komisijo za obravnavo kršitev dostojanstva (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2) Komisija je sestavljena iz treh članov. Ima predsednika in dva člana. V sklepu se določi tudi trajanje mandata komisije.

(3) Član komisije ne more biti oseba, ki je domnevni kršitelj. Član komisije tudi ne more biti oseba, ki je z domnevno žrtvijo povezana na način, da obstaja dvom v njeno nepristranskost (sorodstveno, prijateljsko ali kako drugače). V tem primeru direktor agencije takega člana izloči iz komisije in na njegovo mesto imenuje drugega člana.

(4) Komisija opravlja naslednje naloge:

  • ugotavlja dejstva in okoliščine v zvezi s prijavo kršitve,
  • sprejema odločitve o ugotovitvi ali neugotovitvi kršitve,
  • direktorju agencije predlaga sankcije zoper kršitelja.

 

III. POSTOPEK V PRIMERU KRŠITVE DOSTOJANSTVA

11. člen

(predhodni postopek)

(1) Oseba, ki meni, da ji je bila kršena pravica do dostojanstva, zahteva od domnevnega kršitelja, da s kršitvami preneha.

(2) Če tega iz kakršnegakoli razloga ne želi ali z zahtevo ne uspe, se obrne na vodjo sektorja v katerem dela (razen, če je ta domnevni kršitelj), ki ji mora zagotoviti ustrezno pomoč, zlasti v obliki informacij o tem, katera ravnanja predstavljajo kršitev dostojanstva, možnostih, ki jih ima potencialna žrtev na voljo ali s pogovorom z domnevnim kršiteljem ob predhodnem soglasju slednjega in domnevne žrtve.

(3) Žrtev kršitve dostojanstva ni dolžna ravnati po določbah prvega in drugega odstavka tega člena in se lahko namesto tega takoj obrne na zaupno osebo ali pa neposredno vloži prijavo kršitve v skladu s 17. členom teh pravil.

12. člen

(prijava kršitve dostojanstva)

(1) Vsakdo lahko vloži prijavo kršitve dostojanstva, če meni, da je žrtev kršitve dostojanstva in sicer čimprej, da bo lahko prišlo do ustrezne in pravočasne obravnave.

(2) Prijavo lahko v imenu žrtve vloži tudi oseba, ki jo žrtev za to pisno pooblasti.

(3) Prijava se poda direktorju agencije v pisni obliki. Kadar je domnevni kršitelj direktor, se prijava poda predsedniku upravnega odbora agencije, pri čemer ta v postopku obravnave kršitve prevzame naloge direktorja. V tem primeru se določbe teh pravil, ki urejajo vlogo direktorja v postopku obravnave kršitve, smiselno uporabijo za predsednika upravnega odbora agencije.

(4) Prijava mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kdo je domnevni kršitelj in opis kršitve, vključno z navedbo kraja in časa izvršitve ravnanja oziroma ravnanj kršitev dostojanstva, če so ta ponavljajoča.

(5) Direktor agencije o prejeti prijavi obvesti domnevnega kršitelja in ga pozove, da se v petih delovnih dneh od prejema poziva pisno opredeli do prijave. Po prejemu odgovora domnevnega kršitelja ali pa po izteku roka za odgovor, če odgovora ne prejme, direktor agencije posreduje prijavo in morebitni odgovor domnevnega kršitelja komisiji iz 10. člena teh pravil.
 

13. člen

(postopek brez pisne prijave)

Direktor agencije lahko začne postopek obravnave kršitve dostojanstva tudi brez pisne prijave, če izve za domnevno kršitev dostojanstva. V tem primeru naredi uradni zaznamek o kršitvi, ta pa se v nadaljnjem postopku šteje za pisno prijavo kršitve v skladu s prejšnjim členom.
 

14. člen

(postopek na komisiji)

(1) Po prejemu prijave iz 12. in 13. člena teh pravil komisija začne s postopkom ugotavljanja obstoja kršitve dostojanstva.

(2) Komisija ugotavlja dejstva in okoliščine v konkretni zadevi na podlagi zbrane dokumentacije in osebnih pogovorov.

(3) Kadar je to potrebno za ugotovitev okoliščin konkretnega primera, lahko komisija pozove domnevno žrtev in domnevnega kršitelja, da v roku pet delovnih dni od prejema zahteve predložita dodatno gradivo, ki se nanaša na razjasnitev okoliščin obravnavanega dogodka in njegovih posledic. Če oseba gradiva ne predloži v roku in zamude ne opraviči, lahko komisija odloči brez zahtevanega gradiva.

(4) Komisija lahko domnevno žrtev, domnevnega kršitelja in druge osebe povabi na osebni pogovor. V vabilu se vabljenega pouči, da bo postopek v konkretni zadevi izpeljan brez njegove navzočnosti, če svoje odsotnosti ne opraviči. Če se vabljeni vabilu ne odzove, komisija odloči brez izvedbe osebnega pogovora. Domnevne žrtve in domnevnega kršitelja se ne sooča, razen kadar domnevna žrtev s tem izrecno soglaša.

(5) Komisija deluje na sejah, ki jih vodi predsednik komisije. Seje komisije niso javne.

(6) O seji komisije se vodi zapisnik, ki ga s svojim podpisom potrdijo vsi člani komisije.

(7) Komisija odloči s sklepom najkasneje v 15 dneh od prejema prijave. Sklep je sprejet, če so prisotni vsi člani komisije in če zanj glasuje večina članov. Sklep komisije mora biti obrazložen.

(8) Če komisija ugotovi, da kršitev dostojanstva ni podana, izda sklep o zaključku postopka. Sklep se nemudoma pošlje direktorju, domnevnemu kršitelju in prijavitelju oziroma njunima pooblaščencema, če ju imata.

(9) Če komisija ugotovi, da je podana kršitev dostojanstva, izda sklep, v katerem ugotovi kršitev. Sklep se nemudoma pošlje direktorju, domnevnemu kršitelju in prijavitelju oziroma njunima pooblaščencema, če ju imata. Komisija direktorju predlaga sankcije za kršitelja iz 15. člena teh pravil. Pri tem upošteva vse okoliščine kršitve, zlasti pa:

  • težo in posledice kršitve,
  • ali je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti;
  • ali je šlo za enkratno kršitev ali gre za ponavljajoče se kršitve;
  • ali se kršitelj zaveda resnosti kršitve in svoje vedenje ali ravnanje obžaluje.

(10) Direktor ni vezan na predlog sankcij komisije.

(11) Direktor agencije lahko rok iz šestega odstavka tega člena na predlog komisije podaljša, če ugotovi, da v konkretnem primeru za to obstajajo utemeljeni razlogi.
 

15. člen

(sankcije v primeru ugotovljene kršitve)

(1) Na podlagi sklepa komisije o ugotovitvi kršitve dostojanstva, direktor kršitelju odredi, naj s kršitvijo nemudoma preneha, kršitelju pa lahko izreče eno naslednjih sankcij:

  • opomin
  • pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;
  • redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če je kršitelj v zadnjih šestih mesecih že prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;
  • izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(2) Določbe tega člena ne izključujejo posledic, ki kršitelja lahko zadenejo iz naslova odškodninske ali kazenske odgovornosti.
 

16. člen

(lažna prijava)

(1) Lažna prijava kršitve dostojanstva pomeni namerno lažno prijavo z namenom škoditi osebi,  zoper katero je prijava vložena.

(2) Če je bil prijavitelj v utemeljeni zmoti glede opredelitve ravnanj, ki pomenijo kršitev dostojanstva, ne gre za lažno prijavo.

(3) Lažna prijava se šteje za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, za katero direktor lahko izreče katero izmed sankcij iz 15. člena.
 

IV. VODENJE DOKUMENTACIJE

17. člen

(pravila o dokumentarnem in arhivskem gradivu)

O postopkih po teh pravilih je potrebno voditi dokumentacijo v skladu s pravili o dokumentarnem in arhivskem gradivu.

 

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

(prenehanje veljavnosti predpisa)

Z uveljavitvijo teh pravil preneha veljati Navodilo o preprečevanju in odpravljanju posledic mobbinga v ARRS, št. 020-16/2009-2 z dne 31. 3. 2009 in naslednji.
 

19. člen

(prenehanje mandata)

Z uveljavitvijo teh pravil preneha mandat komisije, ki je bila imenovana na podlagi predpisa iz prejšnjega člena.
 

20. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi na interni spletni strani agencije.

 

 

dr. Špela Stres,
direktor