Poslovnik je bil v veljavi do 16. 7. 2024, od 17. 7. 2024 velja spremenjeni poslovnik.

Na podlagi četrtega odstavka 47. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23; v nadaljnjem besedilu: Sklep o ustanovitvi) ter 31. člena Statuta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-18/2022-1 z dne 27. 10. 2022, v zvezi s petim odstavkom 47. člena Sklepa o ustanovitvi, je Znanstveni svet Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije na 67. seji dne 17. 7. 2023 sprejel

Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije - v veljavi do 16. 7. 2024
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(vsebina poslovnika)

S tem poslovnikom se ureja način dela Znanstvenega sveta Javne agencije za  znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: znanstveni svet).

2. člen
(splošna slovnična oblika)

V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen
(javnost dela)

Delo znanstvenega sveta je javno.

O delu znanstvenega sveta in o sprejetih sklepih obvešča javnost predsednik znanstvenega sveta, po pooblastilu predsednika znanstvenega sveta pa tudi druga oseba, ki jo le ta pooblasti.

4. člen
(upoštevanje nasprotja interesov)

Člani znanstvenega sveta so se dolžni pri svojem delu izogibati dejanskemu ali možnemu nasprotju interesov v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov in s splošnim aktom ARIS, ki ureja strokovna telesa ARIS.

Smiselno enako, kot je določeno v prejšnjem odstavku za člane znanstvenega sveta, velja za vse, ki sodelujejo pri delu znanstvenega sveta.

5. člen
(zaupnost dokumentov)

Član znanstvenega sveta je dolžan dokumente, ki nastanejo pri delu znanstvenega sveta oziroma se z njimi seznani v okviru dela znanstvenega sveta, uporabljati kot interne dokumente, kar pomeni, da jih ne sme reproducirati ali dovoliti drugačnega razširjanja nepooblaščenim osebam.

Enako, kot je določeno v prejšnjem odstavku za člane znanstvenega sveta, velja za vse, ki sodelujejo pri delu znanstvenega sveta.

II. ORGANIZACIJA ZNANSTVENEGA SVETA
6. člen
(pristojnosti)

Znanstveni svet opravlja naloge znotraj svojih pristojnosti, ki jih ima po zakonu, ki ureja znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, aktu o ustanovitvi ARIS in statutu ARIS.

Svoje naloge znanstveni svet izvršuje na sejah ter z analizami in pripravo gradiv za seje.

Seje znanstvenega sveta lahko potekajo v fizični obliki ali preko videokonferenčnega sistema. Dopisna seja poteka preko elektronske pošte.

Znanstveni svet sprejme plan sej za tekoče leto.

7. člen
(imenovanje)

Člane in predsednika znanstvenega sveta imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog Razvojnega sveta Republike Slovenije.

Namestnika predsednika izvolijo člani znanstvenega sveta med seboj z večino glasov vseh članov znanstvenega sveta.

8. člen
(predsednik znanstvenega sveta)

Predsednik znanstvenega sveta:

• predlaga dnevni red seje znanstvenega sveta,
• sklicuje in vodi seje znanstvenega sveta,
• podpisuje zapisnike znanstvenega sveta in sklepe znanstvenega sveta,
• seznanja člane znanstvenega sveta o pobudah, predlogih, informacijah in stališčih, ki se nanašajo na delo znanstvenega sveta in
• predstavlja znanstveni svet v javnosti in zastopa njihova stališča in skrbi za uresničevanje sklepov.

9. člen
(člani znanstvenega sveta)

Člani znanstvenega sveta so se dolžni udeleževati sej in sodelovati pri delu znanstvenega sveta. V primeru, da se iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, morajo svojo odsotnost najkasneje tri dni pred sejo pisno sporočiti predsedniku znanstvenega sveta (velja tudi sporočilo po elektronski pošti).

Člani znanstvenega sveta imajo pravico, da:

• so v skladu z določbami tega poslovnika obveščeni o predlogu dnevnega reda seje,
• dajejo predloge za spremembe in dopolnitve dnevnega reda,
• za zadeve, ki so na dnevnem redu, prejmejo ustrezno gradivo,
• jim je omogočen vpogled v celotno dokumentacijo znanstvenega sveta (z upoštevanjem zakonskega varovanja podatkov),
• so obveščeni o izvrševanju sklepov znanstvenega sveta.
   

Naloge članov znanstvenega sveta:

• poročajo, razpravljajo in na predlog predsednika odločajo na sejah znanstvenega sveta o posameznih vprašanjih iz pristojnosti znanstvenega sveta,
• predlagajo obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti znanstvenega sveta,
• sodelujejo pri delu stalnih in občasnih teles, ki jih imenuje ARIS,
• opravljajo druge naloge, ki jih določi znanstveni svet.

Člani znanstvenega sveta prejemajo vse publikacije, informacije in poročila, ki jih izdaja oziroma pripravlja ARIS.

III. NAČIN IN POSTOPEK DELA ZNANSTVENEGA SVETA

10. člen
(sklic seje)

Predsednik znanstvenega sveta skliče sejo na:

• lastno pobudo,
• pobudo najmanj dveh članov znanstvenega sveta,
• predlog direktorja ARIS ali
• na predlog upravnega odbora ARIS oziroma predsednika upravnega odbora ARIS.

11. člen
(rok sklica seje)

Vabilo na sejo znanstvenega sveta, v katerem so predlagani dnevni red, čas in kraj seje, ki mu je priloženo gradivo v elektronski obliki, pošlje predsednik znanstvenega sveta članom in drugim vabljenim najmanj 4 dni pred sejo po elektronski pošti, praviloma tako, da sta v štiridnevni rok vključena sobota in nedelja.

Če je treba sejo znanstvenega sveta sklicati v krajšem roku, kakor je določeno v prejšnjem odstavku, morajo biti razlogi obrazloženi v vabilu.

Za vsako točko dnevnega reda, razen če gre za informacijo, mora biti vabilu priloženo gradivo. Le izjemoma se, s soglasjem predsednika znanstvenega sveta, gradivo lahko predloži na sami seji znanstvenega sveta.

12. člen
(sklepčnost seje)

Za nemoteno delo znanstvenega sveta je potrebna prisotnost vseh članov znanstvenega sveta. Znanstveni svet lahko formalno veljavno sklepa, če so na seji navzoči najmanj štirje člani znanstvenega sveta, pri čemer se za navzočnost na seji šteje tudi komunikacijska povezava na način, ki omogoča ugotovitev identitete člana.

V primeru nepopolne sestave članov znanstvenega sveta, ko članstvo posameznega člana znanstvenega sveta preneha, lahko znanstveni svet, za čas do imenovanja nadomestnega člana znanstvenega sveta, formalno veljavno sklepa, če so na seji navzoči najmanj trije člani.

Sklepčnost ugotovi predsednik znanstvenega sveta, nato predsednik znanstvenega sveta ugotovi, kdo od članov znanstvenega sveta je navzoč na seji in kdo od vabljenih, poleg članov znanstvenega sveta, je še navzoč na seji.

Če znanstveni svet ni sklepčen, se seja ne začne in jo je treba ponovno sklicati.

13. člen
(dopisna seja ZSA)

V nujnih primerih, ko je treba sprejeti odločitev v krajšem času, kot je mogoče sklicati sejo znanstvenega sveta, oziroma v primerih, ko ni možno zagotoviti navzočnosti članov na sami seji, lahko predsednik znanstvenega sveta izvede  dopisno sejo, če temu ne nasprotuje noben član znanstvenega sveta.

Gradivo za dopisno sejo se pošlje vsem članom znanstvenega sveta po elektronski pošti.

Člani znanstvenega sveta odločajo o posameznem vprašanju na dopisni seji na elektronski glasovnici, kjer je naveden predlagani sklep ter besedi »ZA« in »PROTI«. Obvezna sestavina glasovnice so poleg navedenega sklepa še datum in ura sklica seje, sklep, kjer se z besedilom »ZA« in »PROTI« odloča o pristanku k sklicu dopisne seje ter rubrika, v kateri lahko člani podajo morebitne pripombe.

Član znanstvenega sveta glasuje po elektronski pošti, pri čemer mora elektronsko sporočilo, ki pomeni njegovo glasovanje, poslati iz elektronskega naslova, ki ga je tajništvu ARIS sporočil kot svoj elektronski naslov.

Član znanstvenega sveta glasuje tako, da pri vsakem sklepu označi glede na svojo opredelitev besedo »ZA« ali »PROTI«. Glasovnico najkasneje v roku 36 ur od sklica seje (v rok se ne vštevajo dela prosti dnevi in prazniki) pošlje na določen elektronski naslov ARIS. V izjemnih primerih, ki jih določi predsednik znanstvenega sveta, je rok lahko krajši. Sklep je sprejet na dopisni seji, če je sprejet sklep o sklicu dopisne seje in podredno, če je za predlagani sklep glasovala večina članov.

O dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za sklic seje, dnevni red seje, postavljeno vprašanje oziroma predlog sklepa, izid glasovanja ter morebitne pripombe članov. Zapisnik se praviloma potrdi na naslednji seji znanstvenega sveta.

14. člen
(vabljeni na sejo)

Na sejo znanstvenega sveta sta vabljena direktor ARIS in predsednik upravnega odbora ARIS, ki se mu posreduje tudi vsa gradiva seje.

Predsednik znanstvenega sveta lahko povabi na sejo znanstvenega sveta predsednika inovacijskega sveta ARIS, zunanje strokovnjake, predstavnike institucij s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in predstavnike sredstev javnega obveščanja.

15. člen
(dnevi red seje)

Predsednik znanstvenega sveta predlaga dnevni red seje, ki je naveden v vabilu na sejo in morebitne spremembe ali dopolnitve tega dnevnega reda. Spremembe ali dopolnitev predloga dnevnega reda lahko predlaga in utemelji tudi vsak drug član znanstvenega sveta.

Na dnevnem redu vsake seje znanstvenega sveta mora biti posebna točka za potrditev zapisnika prejšnje seje.

Znanstveni svet o dnevnem redu odloči z glasovanjem.

16. člen
(potek seje)

Predsednik znanstvenega sveta vodi sejo znanstvenega sveta po sprejetih točkah dnevnega reda. Najprej da besedo poročevalcu, če je potrebna uvodna obrazložitev, nato pa članom, ki želijo razpravljati. Razpravljajo lahko tudi drugi udeleženci seje, če jim to dovoli ali jih k temu povabi predsednik znanstvenega sveta. Predsednik znanstvenega sveta daje besedo razpravljavcem po vrstnem redu prijav in ob tem upošteva njihove zahteve po odgovoru. Mimo vrstnega reda lahko dobi besedo poročevalec, če je potrebna dopolnitev obrazložitve ali dodatno pojasnilo.

Razprava o posamezni točki dnevnega reda traja, dokler člani znanstvenega sveta želijo razpravljati.

Če predsednik znanstvenega sveta ugotovi, da je zadeva dovolj pojasnjena, razpravo konča in predlaga sprejem ustreznega sklepa ali druge odločitve. Če predsednik znanstvenega sveta ali znanstveni svet ugotovi, da zadeva ni dovolj pojasnjena, jo vrne predlagatelju v dopolnitev in določi rok ponovne predložitve na sejo znanstvenega sveta.

17. člen
(oblikovanje sklepa)

Sklep ali drugo odločitev predlaga predsednik znanstvenega sveta pri vsaki točki dnevnega reda posebej. Predlog sklepa ali predlog druge odločitve znanstvenega sveta mora biti nedvoumno oziroma razumljivo oblikovan. Člani znanstvenega sveta lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev sklepa ali druge odločitve.

Če je več predlaganih sklepov v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu sklepa posebej. V primeru, da nobeden izmed predlogov ne dobi zadostne večine, se glasovanje ponovi, med tistima predlogoma, ki sta dobila največ glasov. Če tudi pri ponovnem glasovanju nobeden izmed predlogov ne dobi potrebne večine, se šteje, da znanstveni svet o zadevi ni odločil in sklep ni sprejet. V takem primeru znanstveni svet opredeli postopek za nadaljnje aktivnosti pri pripravi rešitve odprtega vprašanja.

18. člen
(sprejemanje sklepov)

Znanstveni svet praviloma odloča s soglasjem članov.

Če soglasja ni mogoče doseči, znanstveni svet odloči o sklepu ali drugi odločitvi z glasovanjem vseh navzočih članov znanstvenega sveta. Sklep ali druga odločitev znanstvenega sveta je sprejeta, če zanjo glasujejo najmanj štirje člani znanstvenega sveta. V primeru nepopolne sestave članov znanstvenega sveta, ko članstvo posameznega člana znanstvenega sveta preneha, je za čas do imenovanja nadomestnega člana znanstvenega sveta, sklep ali druga odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo najmanj trije člani znanstvenega sveta.

Član znanstvenega sveta, ki se s predlaganim sklepom ne strinja, lahko poda ločeno mnenje, ki se ga mora na njegovo zahtevo zapisati v zapisnik.

Na dopisni seji je sklep ali druga odločitev znanstvenega sveta sprejeta, če za njen sprejem glasujejo štirje člani znanstvenega sveta.

19. člen
(način glasovanja)

Člani znanstvenega sveta glasujejo o sklepih ali drugih odločitvah praviloma z dvigom rok. Pri tem predsednik znanstvenega sveta ugotovi, kdo je »ZA«, kdo je »PROTI« in kdo se glasovanja vzdrži.

Znanstveni svet lahko odloči, da se o posameznem sklepu izvede poimensko glasovanje. Vsak član znanstvenega sveta ima pravico, da pojasni razloge za svojo odločitev pri glasovanju.

20. člen
(odpravek sklepa)

Sklepe ali druge odločitve znanstvenega sveta podpisuje predsednik znanstvenega sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik oziroma oseba, ki jo predsednik znanstvenega sveta pooblasti.

Sprejete sklepe, ki jih je treba izvršiti takoj in so na seji sprejeti v predloženi obliki, predsednik znanstvenega sveta ali njegov namestnik lahko podpiše pred potrditvijo celotnega zapisnika.

21. člen
(zapisnik seje)

O delu na seji znanstvenega sveta se piše zapisnik.

Zapisnik seje mora vsebovati:

• zaporedno številko seje,
• datum, uro začetka in konca seje ter podatke o morebitni prekinitvi in nadaljevanju seje,
• kraj seje,
• ime in priimek prisotnih,
• ime in priimek navzočih članov znanstvenega sveta preko komunikacijske povezave,
• kdo je sejo vodil,
• podatke o sklepčnosti seje,
• dnevni red z navedbo vseh morebitnih sprememb in dopolnitev, ki so bile sprejete,
• navedbo poročevalcev k posameznim točkam dnevnega reda in vseh razpravljavcev,
• sprejete sklepe oziroma odločitve z opredelitvijo večine, s katero so bili sprejeti oziroma zapis, da določen sklep ni bil sprejet ali pa o zadevi ni bilo odločeno,
• izjave, katere člani znanstvenega sveta izrecno zahtevajo, da se vpišejo v zapisnik.

Zapisnik piše zapisnikar, ki ga določi direktor ARIS izmed strokovnih sodelavcev ARIS.

Zapisnik podpišeta predsednik znanstvenega sveta oziroma njegov namestnik in zapisnikar.

Predlog zapisnika prejmejo člani znanstvenega sveta praviloma v petih delovnih dneh po seji. Morebitne pripombe pošljejo pisno v petih dneh od prejema predloga zapisnika.

Zapisnik znanstvenega sveta se praviloma obravnava na naslednji seji. Prisotni člani znanstvenega sveta lahko še dodatno podajo dopolnila s pripombami na zapisnik. Zapisnik in morebitne pripombe potrdi ZSA z glasovanjem.

22. člen
(izvrševanje sklepov)

Za izvrševanje sklepov ali drugih odločitev znanstvenega sveta skrbita predsednik znanstvenega sveta in direktor ARIS.

23. člen
(zagotavljanje dela)

Strokovne, organizacijske in administrativno-tehnične naloge za znanstveni svet opravlja kabinet direktorja ARIS.

24. člen
(shranjevanje dokumentacije)

Gradiva, ki se obravnavajo na sejah znanstvenega sveta, zapisnike in druge dokumente znanstvenega sveta, hrani kabinet direktorja ARIS.

25. člen
(potrjevanje odpravkov pisnih sklepov)

Za potrjevanje verodostojnosti sklepov in drugih dokumentov s področja dela znanstvenega sveta se v skladu s statutom ARIS uporablja veliki okrogli žig ARIS.

26. člen
(plačilo za delo)

Člani znanstvenega sveta so za izvedbo svojih nalog upravičeni do plačila v skladu s splošnim aktom ARIS, ki ureja plačilo za delo znanstvenega sveta.

27. člen
(spremembe poslovnika)

Vsak član znanstvenega sveta ima pravico predlagati spremembe in dopolnitve tega poslovnika.

Vse spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo po enakem postopku, kot je določen za njegov sprejem.

IV. KONČNI DOLOČBI

28. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z dnem začetka veljavnosti tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-23/2022-1 z dne 5. 12. 2022.

29. člen
(začetek veljavnosti)

Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARIS.

Številka: 007-8/2023-1
Datum: 17. 7. 2023

Prof. dr. Peter Križan,
predsednik znanstvenega sveta ARIS