Inovacije

Razpisi in pozivi

Pogosta vprašanja - JAVNI RAZPIS STEP – SPODBUDE ZA RAZVOJ IN PROIZVODNJO STRATEŠKIH TEHNOLOGIJ ZA EVROPO (kratica javnega razpisa: JR STEP)

Rokovnik
Razpis

JR STEP – Vprašanja in odgovori (od 1 do 88)

1. VPRAŠANJE

1.1. Navajate: JRO se v okviru javnega razpisa obravnavajo kot podjetja, zato tudi zanje veljajo navedena pravila in zahteve državnih pomoči.

Torej JRO nimajo 100 % sofinanciranje kot pri prejšnjih razpisih (npr. TRL 3-6), ampak upoštevamo sofinanciranje glede na njihovo velikost?

1.2. Navajate: V vlogi morajo biti za prijavitelja oz. vsakega konzorcijskega partnerja navedeni finančni viri, iz katerih prijavitelj/konzorcijski partner (poleg zaprošene pomoči oz. zaprošenih sredstev sofinanciranja) načrtuje izplačevati stroške projekta ter navedeni tudi finančni viri za financiranje projekta do prejema zaprošenih sredstev. Financiranje oziroma zapiranje finančne konstrukcije z lizingom ni dovoljeno.

Ali to pomeni, da če bo z lastnimi sredstvi moramo priložiti kakšno potrdilo, izpis iz računa? Ali v primeru kredita, kakšno izjavo banke?

1.3. Navajate: V primeru projekta, ki zajema nakup opredmetenih osnovnih sredstev z amortizacijsko dobo, daljšo od 5 let, mora biti z oceno izkazana podnebna odpornost operacije skladno s Smernicami Organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027.

Torej v primeru, da je amortizacijska doba 5 let, priprava tega dokumenta ni potrebna?

Računovodski standardi določajo za opremo od 5 do 7 let - torej se podjetje glede na svojo prakso odloči, da izbere 5 let za odpis opreme in dokumenta ni potrebni pripravljati?

1.4. navajate: Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.

Ali lahko to podrobneje razložite? Torej, v kolikor projekt uporablja slovenske proizvode, ne more dobiti pomoči? Mora imeti torej uvožene vhodne surovine?

1.5. Navajate:

Intenzivnost pomoči se določi glede na velikost podjetja in glede na območje, kjer se bo izvedel projekt/naložba. Veljajo povišane stopnje sofinanciranja, ker gre pri operacijah za naložbe, opredeljene v Uredbi STEP. Vse operacije se bodo izvajale na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kar po regionalni shemi državne pomoči in uredbi o karti regionalne pomoči predstavlja območje »a«.

Intenzivnost pomoči (razen za upravičence na območju občin Gornji Grad, Hrastnik, Litija, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi) znaša:

  • velika podjetja: do 40 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • srednje velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • mikro in mala podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov.

Intenzivnost pomoči za upravičence, ki bodo izvajali projekt na območju občin Gornji Grad, Hrastnik, Litija, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, znaša:

  • velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • srednje velika podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • mikro in mala podjetja: do 70 % vrednosti upravičenih stroškov.

Kaj pa druge občine? Na primer Maribor? Ne razumemo razlike, ker so v obeh primerih navedene iste občine.

1.6. ali je lahko pilotni projekt na 2 lokacijah? Torej eni postavijo pilotno linijo za pridobivanje kritičnih surovin, drugi pa proizvodnjo novih inovativnih produktov iz kritičnih surovin?

1.7. Navajate: v Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji na osnovi Smernic STEP za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP.

Ali lahko objavite povezavo do Priloge 2 kjer so navedeni primeri ustreznih tehnologij?

So to prave smernice

1.8. Ali je razpis namenjen vsem kritičnim surovinam, ki so v Uredbi? V RD namreč ne omenjate fosforja, v uredbi med kritičnimi surovinami pa je omenjen.

ODGOVOR:

1.1. Drži, stopnja sofinanciranja za JRO se določi glede na velikost JRO, ki se določi v skladu s Prilogo I Uredbe GBER.

1.2. Obrazec 2, točka 5.3 Učinkovitost in izvedljivost finančnega načrta projekta predvideva opis in utemeljitev finančnega načrta in njegove strukture po vrstah upravičenih stroškov ter navedbo finančnih virov, iz katerih namerava podjetje (prijavitelj/konzorcijski partner) financirati tisti del stroškov, ki ne bodo kriti ssofinanciranjem, ter virov financiranja izvajanja projekta do prejema sofinanciranja. Predložitev posebnih dokazil ni predvidena. Lahko pa ARIS v okviru postopka izbora, zaradi razjasnitve navedb v vlogi, zahteva tudi ta dokazila.

1.3. Drži. Če je amortizacijska doba točno 5 let ali manj, priprava dokumenta ni potrebna.

1.4. Dodelitev pomoči ne sme biti pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov. Gre za omejitev, ki zadeva predvsem dodeljevalca državne pomoči, ki v javni razpis ne sme vključiti pogoja oziroma zahteve, da upravičenci morajo uporabiti doma proizvedeno blago ali storitve ali da morajo uporabiti domače proizvode v breme uvoženih proizvodov. Javni razpis torej tovrstne zahteve za upravičence ne vključuje – upravičenci torej lahko, ob upoštevanju ostalih zahtev javnega razpisa, uporabljajo tako doma proizvedene kot uvožene proizvode, blago in storitve.

1.5. V prvem sklopu je navedena intenzivnost pomoči vseh ostalih občin, tudi Maribora, RAZEN občin, ki so navedene. V drugem sklopu so navedene občine, v katerih je intenzivnost pomoči višja.

1.6. Projekt se lahko izvaja na dveh različnih lokacijah, vendar se morata obe lokaciji nahajati v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Pazite na izpolnjevanje ostalih zahtev javnega razpisa, vključno z ustreznostjo vsebinske umestitve v Module javnega razpisa.

1.7. Priloga 2 k razpisni dokumentaciji se nahaja na koncu Pojasnil (dostopno na naslovu).

Dokument na povezavi, ki ste jo navedli, je bil pripravljen za potrebe izvedbe ankete za preverjanje gospodarskega potenciala za podporo razvoja in proizvodnje kritičnih tehnologij v povezavi s STEP uredbo in ni del razpisne dokumentacije.

1.8. V razpisni dokumentaciji so navedeni le določeni primeri kritičnih surovin in njihov pomen, za razpis pa so relevantne vse kritične surovine, ki so navedene v Prilogi II k aktu o kritičnih surovinah in so pomembne za proizvodnjo kritičnih tehnologij v okviru platforme STEP (dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202401252 ), ob upoštevanju vseh pogojev in zahtev javnega razpisa.

 

2. VPRAŠANJE

Kje se pridobita naslednji dve dokazili?

Dokazilo pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta, skladnega z aktom o neto ničelni industriji (NZIA) (dokazilo je obvezno v primeru, da je prijavljen projekt strateški projekt, priznan v skladu z določbami NZIA)

Dokazilo Evropske komisije o priznavanju strateškega projekta, skladnega z določbami akta o kritičnih surovinah (CRMA) (dokazilo je obvezno v primeru, da je prijavljen projekt strateški projekt, priznan v skladu z določbami CRMA)

ODGOVOR:

Pristojni nacionalni organ, ki izda dokazilo o strateškem projektu v skladu z aktom o neto ničelni industriji (NZIA), je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Več informacij v zvezi s strateškimi projekti (kateri projekti so upravičeni do tega naziva, kakšen je postopek prijave ipd.) v skladu z določbami NZIA je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije1 .

Dokazilo o priznavanju strateškega projekta, skladnega z določbami akta o kritičnih surovinah (CRMA) izda Evropska komisija.

Več informacij v zvezi s strateškimi projekti (kateri projekti so upravičeni do tega naziva, kakšen je postopek prijave ipd.) v skladu z določbami CRMA je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije2.

 

3. VPRAŠANJE

Na katero obdobje se mora nanašati bonitetno poročilo? Glede na to, da ste navedli, da poročilo ne sme biti starejše od 30 od roka prijave, mi ni jasno, ali se poročilo nanaša na 2024 ali na 2025 (rok oddaje je 15.04.2026, kar pomeni, da so letna poročila za 2025 že oddana)?

ODGOVOR:

Na podlagi podatka, pridobljenega na AJPESu, bodo do roka prijave na voljo le podatki za leto 2024. Potrdilo o bonitetni oceni bo tako izdano na podlagi letnih poročil za leto 2024.

 

4. VPRAŠANJE

4.1. navajate:

V primeru projekta, ki zajema naložbo v osnovna sredstva, je prijavitelj/konzorcijski partner podal izjavo, da bo najkasneje pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo pridobil vsa dovoljenja, pravice in soglasja za izvedeno naložbo, skladno z relevantnimi pravnimi podlagami.

Torej tudi v primeru, ko gre za Modul A in B in se bo izvedla pilotna naprava oziroma preskusna infrastruktura potrebujemo ob zaključku tudi uporabna dovoljenja? Namreč v projektu bi v začetnih aktivnosti še izvajali aktivnosti v Modulu A, nato v drugem letu pričeli v Modulu B, kjer bi hkratno z aktivnostmi Modula A razvijali in integrirali v proces predelave odpadkov pilotno napravo, ki bi omogočila produkt, ki se lahko proda. Vendar za obratovanje potrebujemo okoljsko dovoljenje in uporabno dovoljenje in zna se zgoditi, da tega ne pridobimo do 31.5.2029, ko je zadnji zahtevek in zaključek investicije. V vsakem primeru dosežemo kazalnike, da imamo nov produkt 24 mesecev po zaključku ter tudi uporabno dovoljenje. Torej imeli bomo vsa dovoljenja za izvedbo investicije, ne moremo pa še zagotoviti, da bi imeli tudi uporabno dovoljenje do 31.5.

Naše vprašanje je ali moramo imeti tudi uporabno dovoljenje do 31.5.2029?

4.2. stroški storitev predvidevamo, da so lahko izvajalci od kjerkoli, torej tudi tuja podjetja? Ni potrebno, da so samo na vzhodu?

ODGOVOR:

4.1. V primeru projekta, ki zajema naložbo v osnovna sredstva, je prijavitelj/konzorcijski partner podal izjavo, da bo najkasneje pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo pridobil vsa dovoljenja, pravice in soglasja za izvedeno naložbo, skladno z relevantnimi pravnimi podlagami.

4.2. Za zunanje izvajalce, katerih stroške storitev se lahko uveljavlja v sklopu Modula A, ni pogoj, da so iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

 

5. VPRAŠANJE

V zvezi z javnim razpisom STEP – Spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij za Evropo (JR STEP) vas prosimo za pojasnilo.

Naše podjetje razvija platformo za trgovanje z vodikom, ki vključuje AI/ML tehnologije za napoved cen in optimizacijo trga. Podjetje ima sedež v Sevnici (Vzhodna Slovenija) in smo člani European Clean Hydrogen Alliance. Žal na dan 31.12.2024 nismo izpolnjevali pogoja najmanj 3 zaposlenih oseb.

Ali lahko naše podjetje sodeluje v projektu kot »zunanji izvajalec storitev« (v okviru upravičenih stroškov za zunanje storitve) v konzorciju, ki ga vodi drugo upravičeno podjetje ali raziskovalna organizacija?

V tem primeru bi naše tehnološko znanje in razvito platformo prispevali kot zunanjo storitev, medtem ko bi vodenje projekta in konzorcijsko partnerstvo prevzeli upravičeni subjekti.

Prosimo za pojasnilo, ali je takšna oblika sodelovanja skladna s pogoji razpisa.

ODGOVOR:

Za podjetja, ki sodelujejo kot zunanji izvajalec storitev, ni omejitev glede števila zaposlenih na dan 31. 12. 2024. Potrebno pa je upoštevati sledečo omejitev: skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev ne sme presegati 30 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov za Modul A na operaciji. Če bo zunanji izvajalec (tudi) JRO, lahko skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev doseže največ 50 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov za Modul A na operaciji. V slednjem primeru je dodatnih 20 % vrednosti upravičenih le, če gre za stroške storitev zunanjega izvajalca, ki je JRO.

 

6. VPRAŠANJE

Želela bi preveriti za razpis JR STEP - ali velja za JRO (javni zavod ali visokošolski zavod vpisan v evidenco RO), da mora imeti sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija?

ODGOVOR:

Če JRO pri projektu sodeluje kot konzorcijski partner, mora imeti sedež ali poslovno enoto, kjer se bo izvajala potrjena operacija, v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

 

7. VPRAŠANJE

Zanima nas ali si pravilno razlagamo, da lahko posamezno podjetje prijavi 3 projekte, v katerih nastopa kot projektni partner in v vsakem od projektov zaprosi za sredstva, ki so preračunana v skladu s 15. točko poglavja 6.1: Višina čistih prihodkov od prodaje prijavitelja oz. v primeru konzorcija posameznega konzorcijskega partnerja v letu 2024 mora biti vsaj enaka vrednosti tretjine načrtovanih upravičenih stroškov prijavitelja/dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu.

ODGOVOR:

Drži. V skladu s 17. točko poglavja 6.1 lahko posamezen subjekt kot kateri koli konzorcijski partner nastopa v največ treh vlogah na javni razpis. Kot prijavitelj/vodilni konzorcijski partner pa lahko posamezni subjekt nastopa zgolj enkrat (torej v eni vlogi na javni razpis). Ena vloga predstavlja en projekt, izpolnjevanje pogojev javnega razpisa se presoja ločeno za vsako vlogo.

 

8. VPRAŠANJE

Pogoj za projekt št. 16 določa, da morajo biti v projektu upoštevane vse zahteve obeh shem državnih pomoč, ki sta navedeni v točki 11 javnega razpisa. Ali to pomeni, da mora vsak projekt, ne glede na vključene Module, izpolnjevati zahteve obeh shem državnih pomoči?

ODGOVOR:

Ne, ni potrebno, da vsak projekt izpolnjuje vse zahteve obeh shem državnih pomoči. Projekt mora izpolnjevati vse zahteve shem državne pomoči glede na vključene Module, kot je natančno opredeljeno v točki 11 javnega razpisa: Prijavitelj oz. vsak od konzorcijskih partnerjev mora izpolnjevati splošne zahteve državnih pomoči, navedene v točki 11.1 javnega razpisa.

Prijavitelj oz. vsak od konzorcijskih partnerjev mora izpolnjevati posebne zahteve državnih pomoči, ki veljajo za posamezno shemo državnih pomoči, po kateri zaproša za dodelitev sredstev sofinanciranja:

Če projekt vsebuje Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oz. vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.2 javnega razpisa.

Če projekt vsebuje Modul B, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oz. vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.3 javnega razpisa.

Če projekt vsebuje Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oz. vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.4 javnega razpisa.

 

9. VPRAŠANJE

Podjetje načrtuje gradnjo objekta in nakup nove tehnološke opreme, vse za potrebe novega izdelka, ki bo predmet razvoja v okviru projekta. Javni razpis STEP omejuje dvojno financiranje, kar nam je popolnoma jasno. Podjetje je s projektom gradnje objekta že kandidiralo na drug javni razpis in ne ve, ali bo tam uspešno ali ne, hkrati je delež sofinanciranja manjši. Zato bi tudi strošek gradnje vključili v stroške projekta v okviru razpisa STEP. Rok za dokončanje projekta po tistem razpisu se bo morda iztekel prej, kot bo podjetje izvedelo za rezultate razpisa STEP, kar pomeni, da bi podjetje lahko že počrpalo del sredstev po drugem razpisu za namen gradnje objekta.

Vprašanje: ali lahko podjetje v okviru prijavljenega projekta zaprosi tudi za sofinanciranje stroškov gradnje objekta, v primeru delnega financiranja s strani druge institucije, pa potem ta del zneska odšteje od zaprošene subvencije, ki bi mu eventuelno pripadala po razpisu STEP? Tega zneska v času priprave vloge ne more odšteti, saj ne ve, če bo ta sredstva dejansko lahko dobil.

ODGOVOR:

Glede dvojnega sofinanciranja in kumulacije državnih pomoči je potrebno striktno upoštevati določila razpisne dokumentacije.

Ob doslednem upoštevanju pravil državnih pomoči je dopustno, da v okviru vloge na javni razpis načrtujete sofinanciranje za stroške, ki jih boste uveljavljali na drugem projektu na drugem javnem razpisu, vendar sme biti načrtovano sofinanciranje največ v takšni višini, da skupno sofinanciranje ne bo preseglo največje intenzivnosti državne pomoči v skladu s shemami državne pomoči.

Dodatno vas opozarjamo, da je lahko gradnja objektov upravičen strošek izključno v Modulu C javnega razpisa, kjer gre za vzpostavitev ali razširitev proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig.

 

10. VPRAŠANJE

Glavni namen razpisa oz. cilj je, da se zmanjša odvisnost EU v kritičnih sektorjih. Vem, da vsebinsko ne morete ocenjevati in pisati primernosti projektov, vendar nas zanima le splošno, zaradi razumevanja. Torej predvidevamo, da ni dovolj, da podjetje izvede razvoj enega dela oz. polproizvoda svojega končnega proizvoda, ki je kritična tehnologija, s katerim bo zmanjšal uporabo določenih surovin, ki jih sedaj nabavlja na tujem trgu. Torej z razvojem ne bo več potreben določen del v polproizvodu, kar pomeni, da bo zmanjšal odvisnost od Kitajske - ampak samo za svoj proizvod, ki ga bo potem izboljšanega prodajal na trgu.

Predvidevamo, da mora, glede na to, da je cilj zmanjšanje odvisnosti EU biti dejanski vpliv na EU in ne na podjetje. Torej mora na primer vzpostaviti proizvodnjo tega polproizvoda, ki vsebuje manj materiala in ga prodajati na trgu. Omogoča izdelavo kritičnih rezervnih delov lokalno ("on-demand"), kar zmanjšuje odvisnost od dolgih in tveganih dobavnih verig. Ali mora proizvesti novo kritično surovino, ki bo omogočila prodajo na trgu EU?

ODGOVOR:

Konkretne rešitve, predlagane v okviru oddaje vloge na javni razpis, se bodo obravnavale v postopku ocenjevanja projektov.

Pri pripravi projekta bodite pozorni na vse zahteve razpisne dokumentacije.

Javni razpis v 20. točki določa, kakšni morajo biti cilji projekta, če projekt zajema določen Modul.

V vprašanju omenjate razvoj. Razvoj izdelkov, procesov in storitev je zajet v Modulu A javnega razpisa. Javni razpis v 20. točki določa, da sta v primeru, če projekt zajema Modul A, obvezna dva cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta do končne oblike razvit izdelek, proces ali storitev s področja kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig z vsaj tremi izboljšanimi lastnostmi tega izdelka, procesa ali storitve in
  • razvit izdelek, proces ali storitev dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Potreben je torej razmislek, ali bo cilj vašega projekta do končne oblike razvit izdelek s področja kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig, ki bo imel vsaj tri izboljšane lastnosti in ki ga boste dali na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

V vprašanju omenjate tudi proizvodnjo. Proizvodnja je zajeta v Modulu C javnega razpisa. Javni razpis v 20. točki določa, da sta v primeru, če projekt zajema Modul C, obvezna dva cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig in
  • izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Potreben je torej razmislek, ali bo cilj vašega projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig, ki jih boste dali na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Poleg tega vas glede na vaše vprašanje opozarjamo na pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa, ki se nanašata na zahteve Uredbe STEP. Pogoja sta podrobneje pojasnjena v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Pojasnila v zvezi s pogojem št. 5 podrobneje opredelijo pojme »razvoj«, »proizvodnja« in »vrednostna veriga« v kontekstu Uredbe STEP in podajo dodatne informacije glede sektorjev v okviru Uredbe STEP, ki so relevantni za javni razpis. Poleg tega podrobneje pojasnijo zahteve pogoja št. 6, in sicer, da morajo tehnologije, ki jih obravnava projekt:

  • na notranji trg Evropske unije prinašati inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom ali
  • prispevati k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Evropske unije.

V okviru navedenega je pojasnjeno, kaj pomeni »gospodarski potencial« pa tudi, kaj pomeni »zmanjšanje ali preprečevanje strateških odvisnosti Evropske unije«.

Pri presoji ustreznosti vsebine projekta glede na Uredbo STEP vas usmerjamo tudi na Sporočilo komisije: Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in Sporočilo komisije: Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP).

Glede na navedeno je potreben razmislek, ali gre pri izdelku v okviru vašega projekta za kritično tehnologijo oz. se umešča v vrednostno verigo kritičnih tehnologij in ali se načrtovani razvoj/proizvodnja skladata z opredelitvijo razvoja in proizvodnje glede na Uredbo STEP.

 

11. VPRAŠANJE

11.1. Vprašanje:

Podjetje je organizirano v 3 proizvodne enote:

1. Proizvodnjo A

2. Proizvodnjo B

3. Uvajamo novo proizvodnjo enoto C.

Za nas je zanimiv razpis JR STEP – spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij. Z razvojem in proizvodnjo strateških tehnologij bi se močno zasidrali na področju poslovne enote C.

Podjetje zaposluje 42% kadra s VI., VII. In VIII. stopnjo izobrazbe. Zato vidimo potencial v Modulu A z lastnim raziskovanjem in razvojem. Vendar bi poleg razvojno-raziskovalnih aktivnosti imeli vlaganja tudi v opredmetena osnovna sredstva.

V okviru Modula C so možna tudi vlaganja v opredmetena osnovna sredstva.

Glede na organiziranost podjetja smo sposobni na osnovi lastnega znanja in razvoja pripraviti načrte in izdelati specifična opredmetena osnovna sredstva. To izdela naša poslovna enota B.

V modulu C so možnosti tudi sofinanciranja v nepremičnine. Tudi obstoječe objekte – nepremičnine smo sposobni sami prilagoditi za proizvodnjo.

Ali je opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine mogoče kupiti izključno od zunanjih dobaviteljev po tržni ceni ali je možnost tudi, da določena enota znotraj podjetja izdela osnovno sredstvo in dogradi nepremičnino in se le-ta lahko uveljavlja kot upravičen strošek in je lahko sofinancirana?

11.2. Vprašanje:

V razpisu je navedeno, da načrtovana višina sofinanciranih upravičenih stroškov projekta mora znašati najmanj 1.000.000,00 EUR in največ 10 mio EUR. To pomeni, da pri 35% sofinanciranih stroškov za srednje veliko podjetje, morajo upravičeni stroški projekta znašati vsaj 2,858.000,00 EUR.

ODGOVOR:

11.1. Omejitve v zvezi z investicijami v opredmetena osnovna sredstva so med drugim pojasnjene v točkah 5.5 in 5.6.5 Pojasnil k javnemu razpisu. Stroški za sredstvo, ki je izdelano znotraj podjetja, ki je upravičenec na projektu, niso upravičeni stroški na projektu.

10.2. V primeru, da je stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov 35 % za celoten projekt, morajo upravičeni stroški znašati najmanj Upravičeni stroški velikega podjetja morajo znašati najmanj 2.857.143,00 EUR, zaokroženo navzgor, brez decimalk. Določila glede stopenj sofinanciranja so navedena v točki 12.6 javnega razpisa.

 

12. VPRAŠANJE

Vprašanje v zvezi z intenzivnostjo pomoči po shemi državne pomoči RRI (Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte): Javni razpis v točki 12.6 določa: »V primeru, da operacijo izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi vsaj dva nepovezana partnerja izvajata Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, in od katerih je vsaj en partner MSP, pri tem pa noben posamezen, nepovezan partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov za Modul A, se intenzivnost pomoči po shemi državne pomoči RRI za Modul A za vsakega posameznega partnerja poveča za 15 odstotnih točk.« Ali to pomeni, da se v primeru, ko v konzorciju nastopata dve povezani podjetji, njuni upravičeni stroški seštevajo? In če seštevek preseže 70 % celotnih upravičenih stroškov za Modul A, se intenzivnost pomoči ne poveča?

ODGOVOR:

Da, v navedenem primeru, če seštevek upravičenih stroškov za povezana podjetja preseže 70 % celotnih upravičenih stroškov za Modul A, se intenzivnost pomoči ne poveča. Opozarjamo pa vas na pogoja št. 3 in 4 v točki 6.2 javnega razpisa, ki omejujeta povezanost podjetij v posameznem konzorciju.

 

13. VPRAŠANJE

V točki 5.6 Pojasnil javnega razpisa so določene zahteve glede pridobivanja bančne garancije. Ali morajo upravičenci, ki morajo za pridobitev bančne garancije pridobiti soglasje Vlade RS, tudi pridobiti in predložiti bančne garancije pred izplačilom sredstev?

ODGOVOR:

V zadnjem odstavku točke 5.6 Pojasnil javnega razpisa (razdelek Bančna garancija) je napaka. Pojasnila bodo v kratkem popravljena. Zadnji odstavek se pravilno glasi: »Določila v predhodnih petih odstavkih ne veljajo za upravičenca/konzorcijskega partnerja, ki mora za pridobitev bančne garancije pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.«

Na podlagi navedenega tako upravičencem/konzorcijskim partnerjem, ki bi morali za pridobitev bančne garancije pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ni potrebno pridobiti bančne garancije.

 

14. VPRAŠANJE

Prosim vas, če mi lahko v WORD ali PDF pošljete sam razpis. Objavili ste vse priloge, sam razpis pa je viden samo na prvi strani.

ODGOVOR:

ARIS potencialnim prijaviteljem ne pošilja besedila javnega razpisa. Besedilo javnega razpisa, objavljenega na spletni strani ARIS, lahko natisnete s pomočjo ikone (»Za izpis«), ki se nahaja v zgornjem desnem kotu spletne strani.

Besedilo javnega razpisa je dostopno tudi na spletni strani Uradnega lista RS, št. 107/25: Vsebina Uradnega lista | Uradni list. V zgornjem desnem kotu se nahaja zelena ikona tiskalnika, s pomočjo katere se besedilo javnega razpisa lahko natisne ali shrani kot PDF dokument.

 

15. VPRAŠANJE

Ali se lahko na modul C prijavi investicija katere rezultat bo PROCES ALI STORITEV?

ODGOVOR:

Če projekt zajema Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig
    in
  • izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

 

16. VPRAŠANJE

Imam vprašanje vezano na JRO. Če sem pav razumel razpis so JRO tretirane kot podjetja. Kot kakšno podjetje pa je razumljena Univerza v Mariboru in njene članice?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na vprašanje 1.1.

 

17. VPRAŠANJE  

Ali je razpis tudi za podjetja, ki so kupila nov stroj za proizvodnjo?

ODGOVOR:

Stroški nakupa strojev in opreme bi lahko sodili med upravičene stroške Modula C, seveda ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi pogoji in zahteve javnega razpisa.

 

18. VPRAŠANJE  

6.3. pogoji za projekt, 8. točka: Kako je definiran termin ''pričetek izvajanja projekta''.

ODGOVOR:

Kot pričetek izvajanja projekta je mogoče razumeti trenutek, ko je sklenjena prva pravno zavezujoča zaveza za izvajanje projektnih aktivnosti (Primer: če gre v projektu za naložbo/nakup opreme, se projekt začne s prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme oziroma vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati).

 

19. VPRAŠANJE

Prijavitelj torej lahko sodeluje v štirih (4) prijavljenih projektih, v treh (3) kot konzorcijski partner in v enem (1) kot vodilni partner konzorcija?

ODGOVOR:

Eno podjetje lahko skupno sodeluje pri največ treh projektih, tako da je lahko največ:
a. enkrat prijavitelj/vodilni konzorcijski partner in dvakrat član konzorcija;
ali
b. trikrat član konzorcija.
 

20. VPRAŠANJE

Ali je potrebno imeti registrirano raziskovalno enoto?

ODGOVOR:

Registrirana raziskovalna enota ni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu JR STEP.
 

21. VPRAŠANJE

Lokacija izvedbe (Vzhodna Slovenija): Kako se pri razpisu dokazuje, da se projekt izvaja izključno v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija? Ali je merodajna lokacija investicije/pilota (objekt), ali tudi lokacija sedeža in/ali lokacija dela projektne ekipe (npr. remote delo)?

ODGOVOR:

Prijavljeni projekt se mora izvajati izključno v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Prijavitelj/konzorcijski partner (vsi konzorcijski partnerji) mora imeti v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija tudi registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico.
 

22. VPRAŠANJE

Prijavitelj in konzorcij: Ali je lahko nosilec izključno podjetje, JRO pa nastopa kot konzorcijski partner za Modul A/B? Ali obstajajo posebne omejitve/pričakovanja glede vloge JRO pri vodenju delovnih paketov?

ODGOVOR:

RO kot konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner, lahko v okviru projekta izvaja aktivnosti v Modulu A in/ali Modulu B. Medsebojne obveznosti konzorcijskih partnerjev pri izvajanju projekta se določijo v konzorcijski pogodbi in niso vnaprej določene z razpisnimi pogoji. Kljub temu lahko način povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije med deležniki na projektu doprinese h kakovosti projekta in s tem k višji oceni projekta glede na merila, kot so opredeljena v javnem razpisu.
 

23. VPRAŠANJE

Delež JRO (30%): Omejitev “JRO max 30%” ali to pomeni 30% celotne subvencije projekta ali 30% celotne vrednosti projekta?

ODGOVOR:

Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov za vse konzorcijske partnerje v posameznem konzorciju, ki so JRO, sme skupaj znašati največ 30 % celotne načrtovane višine sofinanciranja upravičenih stroškov (= zaprošene subvencije) za projekt.
 

24. VPRAŠANJE

Modul B vs Modul C (pilot/demonstrator): Če postavimo demonstrator/pilotno linijo (testno-eksperimentalno infrastrukturo), ki proizvaja omejene količine zgolj za validacijo tehnologije, ali se to obravnava kot Modul B ali že kot Modul C?

ODGOVOR:

Vsebina konkretnih projektov se bo presojala v okviru obravnave prejetih vlog. Glede na vsebino vašega projekta in glede na določila razpisne dokumentacije presodite, v kateri Modul bi lahko umestili aktivnosti vašega projekta. Še posebej opozarjamo na 11. točko javnega razpisa in točko 5.3 Pojasnil javnega razpisa, kjer so navedene zahteve za projekt glede na izbrani Modul z vidika državnih pomoči. Zahteve glede predvidenih ciljev projektov glede na posamezen modul pa so navedene v 20. točki javnega razpisa ter v 8. točki Pojasnil javnega razpisa.
 

25. VPRAŠANJE

Kaj se šteje kot “proizvodnja” v Modulu c? Ali Modul C preferira vzpostavitev/razširitev proizvodnje strateške tehnologije/opreme (npr. modularnih enot, krmilnih sistemov, robotike), in je proizvodnja hrane (kot končni produkt) manj primerna za ta modul?

ODGOVOR:

V Modulu C je predvideno sofinanciranje vzpostavitve ali razširitve proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig. Podrobnejša pojasnila glede proizvodnje in tehnologij v povezavi z Uredbo STEP so navedena v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in v Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji.

Pri presoji ustreznosti vsebine projekta glede na Uredbo STEP vas usmerjamo tudi na Sporočilo komisije: Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) (Dosegljivo na spletni strani: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP)) in Sporočilo komisije: Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP) (Dosegljivo na spletni strani: SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209).
 

26. VPRAŠANJE

Stroški osebja (1.000.000 EUR na partnerja): Ali omejitev 1.000.000 EUR velja za vse stroške osebja skupaj na partnerja ali samo za sofinancirani del? Ali velja za vse module (A/B/C) ali le za Modul A?

ODGOVOR:

Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov (= zaprošena subvencija) osebja za samostojnega prijavitelja ali za posameznega konzorcijskega partnerja ne sme presegati 1.000.000,00 EUR. Stroški osebja so upravičen strošek samo v Modulu A javnega razpisa.
 

27. VPRAŠANJE

Operativni stroški v Modulu B: Ali so v Modulu B upravičeni tudi operativni stroški testne infrastrukture (energija, voda, potrošni material, servis/kalibracije, laboratorijske analize, seme/substrati za poskuse), če so neposredno vezani na validacijo?

ODGOVOR:

V Modulu B so upravičeni le stroški investicij v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva, ne pa tudi operativni stroški testne infrastrukture.
 

28. VPRAŠANJE

Trajanje projekta (36 mesecev): Ali je dopusten “staged approach” (36-mesečni pilot A+B, kasnejši scale-up izven projekta) in ali razpis pri ocenjevanju preferira projekte, ki v 36 mesecih dosežejo jasno demonstracijo (TRL dvig)?

ODGOVOR:

Vsebina konkretnih projektov se bo presojala v okviru obravnave prejetih vlog.

Glede na vsebino vašega projekta in glede na določila razpisne dokumentacije presodite, v kateri Modul bi lahko umestili aktivnosti vašega projekta.

Še posebej vas opozarjamo na 11. točko javnega razpisa in točko 5.3 Pojasnil javnega razpisa, kjer so navedene zahteve za projekt glede na izbrani Modul z vidika državnih pomoči.

Zahteve glede predvidenih ciljev projektov glede na posamezen modul pa so navedene v 20. točki javnega razpisa ter v 8. točki Pojasnil javnega razpisa.

Aktivnosti, prijavljene v okviru projekta, morajo biti zaključene v 36 mesecih.

Podrobnejša predstavitev meril za ocenjevanje prijavljenih projektov in postopek ocenjevanja so opisani v 4. točki Pojasnil javnega razpisa. Glede TRL dviga opozarjamo predvsem na podmerilo 1.1.
 

29. VPRAŠANJE:

Dokazila o tržnem potencialu: Ali priporočate (ali je zahtevano) priložiti LOI/pisma o nameri, pilotske uporabnike ali predpogodbe kot dokaz tržnega interesa – in kaj se v praksi najbolj “šteje”?

ODGOVOR:

Tržni potencial projekta opiše prijavitelj v Obrazcu 2. Priložitev dokazil o tržnem potencialu projekta z javnim razpisom ni zahtevana, lahko pa relevantna dokazila priložite kot priloge. Ocenjevalci bodo projekte ocenili glede na celotno oddano vlogo na javni razpis.
 

30. VPRAŠANJE

Prijavljen projekt je potrebno umestiti med:

1. Tehnološka področja platforme STEP - Priloga 2 Razpisne dokumentacije.

2. Prednostna področja S5.

3. Industrijske ekosisteme.

Med Industrijskimi ekosistemi je tudi področje Agroživilstvo, ki ga ni možno umestiti med primere Tehnoloških področij iz Priloge 2. Ali pravilno sklepamo, da niso vsa področja S5 in področja Industrijskih ekosistemov upravičena za sofinanciranje, temveč le tista, ki se lahko umestijo v okvir Tehnoloških področij STEP?

Lahko napišete malo več na to temo in podate nekaj konkretnih primerov?

ODGOVOR:

Drži. Umestitev projekta v tehnologije v okviru sektorjev platforme STEP je vstopni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu (pogoj št. 5 v točki 6.3 javnega razpisa). Projekti, ki jih ni mogoče umestiti v enega od treh sektorjev (digitalne tehnologije, in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije in biotehnologije) ne morejo pridobiti sredstev po tem javnem razpisu. Opozarjamo vas tudi na to, da je v Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP.
 

31. VPRAŠANJE

Pri modulu C je pogoj, da upravičeni stroški nakupa strojev in opreme znašajo najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C. Ali se slednji pogoj upošteva glede na posameznega partnerja ali na vse partnerje, ki bodo izvajali aktivnosti v Modulu C? Je npr. ustrezno, da v projektu, ki ga bo izvajal konzorcij 4 partnerjev v Sklopu 4 (Modula A in C), 2 projektna partnerja izvajata aktivnosti Modula C, pri čemer partner X kupi stavbo v vrednosti 60% upravičenih stroškov modula C in partner Y kupi opremo za proizvodnjo v vrednosti 40% upravičenih stroškov modula C?

ODGOVOR:

Kot je navedeno v razpisni dokumentaciji, morajo upravičeni stroški nakupa strojev in opreme znašati najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C. Navedena zahteva torej velja za celoten Modul C (celoten strošek vseh partnerjev) in ne za posameznega partnerja. Če zadevna zahteva v vlogi ne bo izpolnjena, se bo v Prilogi Finančni načrt (Obrazec 3) polje v zbirni preglednici obarvalo rdeče.
 

32. VPRAŠANJE

Katere vire lahko uporabi Katedra/Inštitut na Univerzi za sofinanciranje STEP projekta in kako dokazuje (katera dokazila mora predložiti) svoje sofinanciranje?

ODGOVOR:

ARIS za določanje/presojanje virov financiranja JRO ni pristojna. Ponovno pa opozarjamo, da se glede presojanja velikosti podjetij in pravil državnih pomoči za potrebe javnega razpisa JRO obravnavajo kot podjetja.
 

33. VPRAŠANJE

V Prilogi 2 Razpisne dokumentacije so našteti primeri po Tehnoloških področjih platforme STEP. Med industrijskimi ekosistemi je tudi Agroživilsvo, ki ga ni možno umestiti med primere Tehnoloških področij. Ali pravilno sklepam, da niso vsa področja S5 in področja industrijskih ekosistemov upravičena za sofinanciranje, temveč le tista, ki se lahko umestijo v okvir Tehnoloških področij STEP?

ODGOVOR:

Do sofinanciranja bodo upravičeni tisti projekti, ki bodo izpolnjevali vse pogoje javnega razpisa. Posebej opozarjamo na določbe razpisa v točki 4.1 Namen in cilj javnega razpisa ter v točki 6.3 Pogoji za projekt (pogoj št. 5 in pogoj št. 6).

V kolikor projekt ne izpolnjuje pogojev, določenih z razpisom, ni upravičen do sofinanciranja, kljub temu, da ga je mogoče uvrstiti v eno od prednostnih področij S5 ali v enega od industrijskih ekosistemov.

Prosim, glejte še odgovor na 30. vprašanje.

 

34. VPRAŠANJE

Vezano na javni razpis STEP se na vas obračam z naslednjim vprašanjem:

34.1. Pri modulu C je pogoj, da upravičeni stroški nakupa strojev in opreme znašajo najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C. Ali se slednji pogoj upošteva glede na posameznega partnerja ali na vse partnerje, ki bodo izvajali aktivnosti v Modulu C?

34.2. Je npr. ustrezno, da v projektu, ki ga bo izvajal konzorcij 4 partnerjev v Sklopu 4 (Modula A in C), 2 projektna partnerja izvajata aktivnosti Modula C, pri čemer partner X kupi stavbo v vrednosti 40% upravičenih stroškov modula C in partner Y kupi opremo za proizvodnjo v vrednosti 60% upravičenih stroškov modula C?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 31. vprašanje.

 

35. VPRAŠANJE

vljudno prosimo za odgovor, ali javni razpis določa, iz katere vrste sredstev je možno zagotoviti sofinanciranje izvajanja morebiti odobrenih projektov STEP v primeru JRO (tržna sredstva, stroški dela itd)?

ODGOVOR: Prosimo, glejte odgovor na 32. vprašanje.

 

36. VPRAŠANJE

Imamo vprašanja za razpis STEP:

36.1. Ali se bo bonitetna ocena AJPES spremenila 30 dni pred oddajo vlogo? Namreč verjetno se gleda za leto 2024, glede na to, da se lahko pridobi v času od 15.3. naprej?

36.2. Ali je lahko Zdravstveni dom partner na projektu?

36.3. Ali morajo biti podjetja vpisana v bazo ARIS za kandidiranje na razpisu in raziskovalci?

ODGOVOR:

36.1. Glejte odgovor pri vprašanju št. 3.

36.2. Upravičenci so tudi JRO. To so organizacije za raziskave in širjenje znanja in so javni zavodi ali visokošolski zavodi, vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.

36.3. Javni razpis tega pogoja ne določa.

 

37. VPRAŠANJE

Imamo vprašanja za razpis STEP: Kakšni so pogoji oziroma kdaj je oseba upravičena kot »raziskovalec« in kdaj kot »strokovno in tehnično osebje«?

ODGOVOR:

Razlika med raziskovalcem in strokovno tehničnim osebjem vključuje različne pravne in strokovne obveznosti. Raziskovalci se osredotočajo na raziskave in izobraževanje, kar jim daje pravico do izobraževanja in mentorstva. Strokovno tehnično osebje pa se osredotoča na tehnične in strokovne dejavnosti, kar vključuje izobraževanje in izvajanje tehničnih nalog.

 

38. VPRAŠANJE

Kot podjetje razmišljamo o prijavi na razpis STEP.

Zanima nas, če moramo urediti kakšne prijave projektne skupine pri vas, oziroma če morajo zaposleni imeti status raziskovalca?

ODGOVOR:

Javni razpis pogoja prijave projektne skupine ali raziskovalcev na ARIS za podjetja ne določa.

 

39. VPRAŠANJE

V besedilu je navedeno, da mora bonitetna ocena prijavitelja/konzorcijskega partnerja znašati najmanj SB6. Z odstopanjem pa je dopustna izjema za največ enega konzorcijskega partnerja (ki ni vodilni), če je bil ustanovljen vsaj 1 leto in manj kot 2 leti pred dnem oddaje vloge, pri čemer zadostuje SB7. Ali je navedena izjema (SB7) omejena izključno na konzorcijskega partnerja, ki je ustanovljen v obdobju 1–2 leti pred oddajo vloge ali lahko izjema velja tudi za podjetje, ustanovljeno pred 30 leti, ki izkazuje bonitetno oceno SB7. Ali se takšno podjetje lahko prijavi na ta razpis.

ODGOVOR:

Drži. Izjema je dovoljena izključno za enega konzorcijskega partnerja, ki ni vodilni konzorcijski partner in ki je bil ustanovljen v obdobju 1-2 leti pred oddajo vloge.

 

40. VPRAŠANJE

prosimo za obrazložitev glede sodelovanja javnih raziskovalnih organizacij (JRO) na javnem razpisu JR STEP. Zanima nas:

  • ali za JRO s sedežem v kohezijski regiji Zahodna Slovenija (npr. regija Ljubljana) veljajo enaki pogoji kot za podjetja glede upravičenosti do sodelovanja in prejemanja sredstev;
  • ali morajo tudi JRO imeti podružnico oziroma poslovno enoto v Vzhodni kohezijski regiji, da lahko sodelujejo v konzorciju kot prijavitelj oziroma prejemnik sredstev;
  • oziroma ali JRO, ki nimajo podružnice ali poslovne enote v Vzhodni kohezijski regiji, sploh ne morejo sodelovati v konzorciju kot prijavitelj naloge in prejemnik sredstev.

Prosimo za jasno pojasnilo, ali se pogoji glede lokacije (sedež/podružnica) za JRO uporabljajo enako kot za podjetja.

ODGOVOR:

JRO v nobenem primeru ne more sodelovati kot (samostojni) prijavitelj ali kot vodilni partner v konzorciju, temveč samo kot konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner.

Za JRO s sedežem v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija veljajo enaki pogoji kot za podjetja glede upravičenosti do sodelovanja in prejemanja sredstev.

JRO mora imeti sedež, podružnico ali poslovno enoto v Kohezijski regiji Vzhodna Sloveija, da lahko sodeluje v konzorciju kot konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner.

Pogoji glede lokacije izvajanja projekta so enaki za JRO in podjetja.
 

41. VPRAŠANJE

V razpisu ni omejitve, da povezana podjetja ne bi smela ločeno nastopati v vlogah. Torej, podjetje A in podjetje B sta povezani podjetji. Podjetje A lahko odda samostojno vlogo na javni razpis ali kot vodilni konzorcijski partner. Hkrati pa lahko Podjetje B odda samostojno vlogo na razpis ali kot vodilni konzorcijski partner, kjer seveda ne nastopata skupaj v konzorciju. Drži?

ODGOVOR:

Drži. Omejitve glede lastniške in upravljavske nepovezanosti veljajo v primeru konzorcijev, kot je določeno v točki 6.2 javnega razpisa. Dodatno opozarjamo na vse določbe razpisne dokumentacije, posebej na točko 5.6 pojasnil javnega razpisa, ki se nanaša na dokazovanje upravičenih stroškov.

 

42. VPRAŠANJE

Zanima me ali je znano koliko sredstev se predvideva za JR step Zahodna Slovenija, ki še bo objavljen?

ODGOVOR:

Vprašanje se ne nanaša na javni razpis »JR STEP«, zato nanj ne moremo podati odgovora.

 

43. VPRAŠANJE

Naše podjetje ima vprašanje v zvezi s pridobivanjem bonitetne ocene in sicer:

Podjetje bo vse finančne podatke o poslovanju v letu 2025 na Ajpes posredovalo že v sredini februarja. V razpisu je zahteva, da pridobljena bonitetna ocena ne sme biti starejša od 30 dni od roka za oddajo vlog (rok je za oddajo vlog je 15. 4. 2026, torej bonitetna ocena mora biti pridobljena po 16. 3. 3026). Za izračun bonitetne ocene bomo zaprosili torej šele po 16. 3. 2026, bonitetna ocena pa se bo izračunala iz takratnih razpoložljivih finančnih podatkov. Prosimo za potrditev, da je takšen postopek v redu.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 3. vprašanje.

 

44. VPRAŠANJE

vljudno prosimo za odgovor, ali se velikost podjetja po prilogi I GBER za JRO, ki je javna univerza, določi na ravni celotne univerze ali za posamezno članico (fakulteto) univerze?

ODGOVOR:

Velikost podjetja se ugotavlja na podlagi Priloge I Uredbe GBER za posamezen pravni subjekt/prijavitelja/konzorcijskega partnerja. Pri tem je potrebno upoštevati lastništvo subjekta in povezave z drugimi subjekti ter ustanoviteljstvo. Posebej opozarjamo na določilo 4. odstavka 3. člena Priloge I Uredbe GBER: »Podjetje se ne obravnava kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kot 25 % kapitala ali glasovalnih pravic /…/«.

 

45.    VPRAŠANJE

Pošiljam vprašanja vezana na razpis JR STEP:

45.1.  Ali je dovoljen strošek v okviru projekta nakup osnovnega sredstva (opreme, stroja) s Kitajske, Koreje ali ZDA? Torej, ali mora biti iz EU ali bo strošek upravičen, tudi če gre za osnovno sredstvo, ki ni iz EU?

45.2. Ali mora biti rezultat projekta, ki kandidira za modul C izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, ali pa lahko gre tudi za storitev?

45.3. Kako se opredeli velikost JRO – Medicinska fakulteta v Mariboru (spada pod UM) -> torej se smatra kot Univerza kot veliko podjetje? Ali razmišljamo pravilno?

45.4. Kako se bo določala velikost podjetja ob oddaji vlog? Ali se bodo upoštevali finančni podatki za leto 2025 -> to nam je zelo pomembno pri izračunu stopnje sofinanciranja in pripravi finančnega dela vloge?

45.5. Ali so tuji recenzenti za ocenjevanje vlog?

ODGOVOR:

45.1. Javni razpis ne zahteva, da bi bila kupljena osnovna sredstva z izvorom iz Evropske unije.   

45.2. Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje.

45.3. Članice univerze, ki so v evidencah ARIS vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije, se za namen javnega razpisa štejejo kot posamezne JRO, ki lahko nastopajo kot posamezni konzorcijski partnerji. Glede določanja velikosti glejte odgovor na 44. vprašanje.

45.4. Velikost podjetja se bo preverjala glede na razpoložljive podatke v dostopnih evidencah v času preverjanja teh podatkov. V kolikor bodo takrat že objavljeni finančni podatki za leto 2025, se bodo upoštevali tudi ti..

45.5 Vloge bodo ocenjevali tuji recenzenti.

 

46.    VPRAŠANJE

Vezano na razpis JR STEP imam povpraševanje naročnika, ki namerava izvesti investicijo v izgradnjo Kompostarne.

Zelo na kratko povzemam opis in namen investicije:

Podjetje XXX izvaja Javno gospodarsko službo odvajanja in čiščenja odpadne vode (koncesionar) za občine XXXXX. Vse te občine imajo lastne komunalne čistilne naprave, katerim pa se v skladu z 38.členom, Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV) Ur.21/25, drugi odstavek, osma alineja, mora prevzemat blato. To blato se načeloma predaja v nadaljnjo obdelavo na večjo komunalno čistilno napravo.

Zaradi vse višjih stroškov predelave blata in preobremenjevanja večjih čistilnih naprav z muljem smo se odločili za novo tehnološko rešitev, ki bi zmanjšala strošek predelava blata, zmanjšala preobremenitev večjih čistilnih naprav in odpadek spremenila v koristni produkt – gnojilo. Investicija predstavlja Kompostarno, s kapaciteto 2 toni / dan.

Obdelovalo se bi blato iz komunalnih čistilnih naprav, v sklopu koncesij (klas.št.odpadka 19 08 05). Vse MKČN imajo predhodno stabilizacijo blata (aerobno obdelavo), po izčrpanju pa se blato še dodatno delno stabilizira (zgosti) v kanaljetu tipa recycler, katero blato izčrpava in dostavi do kompostarne. Blato se v kompostarni po predhodnem tehtanju zmeša z zelenim odrezom ali lesenimi sekanci. Na to se pokrije s folijo in prične se dozorevanje ki traja vsaj dva tedna pri temperaturi 55°C. Nenehno se vrši kontrola temperature. Kompost se mora nenehno vzorčiti in analizirati (težke kovine, patogeni, organski onesnaževalci).

Groba ocena investicije:

Gradbena dela kompostarne 350.000,00 €

Gradbena dela zalogovnika degistata 75.000,00 €

Bifilter in elektro instalacije 90.000,00 €

SKUPAJ brez DDV: 515.000,00 €

Naše vprašanje je, ali je možno investicijo prijaviti na razpis JR STEP?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 24. vprašanje.

 

47.    VPRAŠANJE

Če projekt zajema Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

- v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

- izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Ali se v besedilu razpisa smatra izdelek tudi kot storitev oz. proces, namreč podjetje bo vzpostavilo nov sistem, ki bo razširil storitve ki jih podjetje do sedaj ponuja. Nova storitev bo sovpadala z omenjenim področjem kritičnih strateških tehnologij, ki so potrebne na ravni države. Ponudili bi torej tehnološki proizvod (integriran sistem pametne hladne logistike). Proizvodnja bo v našem primeru pomenila proces. Prosim za odgovor ali je tak projekt primeren za prijavo na razpis za Modul C.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje. V skladu z Uredbo STEP je lahko predmet projekta razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig. Kaj v skladu z Uredbo STEP zajema proizvodnja (zajeto v Modulu C), je podrobneje opredeljeno  v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Ravno tako je v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa podrobneje opredeljeno, kaj zajemajo povezane storitve, ki so ključne za okrepitev celotne vrednostne verige, povezane z razvojem ali proizvodnjo kritičnih tehnologij. Razvoj takih povezanih storitev je lahko upravičen do financiranja v okviru javnega razpisa kot samostojni projekt (zajeto kot razvoj v Modulu A in B).

 

48.    VPRAŠANJE

v povezavi z razumevanjem in interpretacijo Javnega razpisa JR STEP imamo kot potencialni prijavitelj iz kemijske industrije naslednja vprašanja:

48.1.      Umeščenost projekta v STEP sektor in podsektor

Ali je po vaši presoji projekt, usmerjen v razogljičeno in z viri učinkovito proizvodnjo anorganskega industrijskega materiala z zaprtimi snovnimi in energetskimi tokovi, ustrezno umeščen v:

  • sektor Čiste in z viri gospodarne tehnologije ter

  • podsektor Transformativne industrijske tehnologije za razogljičenje?

Ali taka umestitev ustreza namenu in ciljem platforme STEP?

48.2.      Strateška relevantnost projekta brez novega materiala

Ali lahko projekt, ki se osredotoča na razogljičenje, zapiranje snovnih tokov in bistveno izboljšanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji obstoječega industrijskega materiala, šteje kot strateško relevanten za EU industrijo, tudi če ne vključuje razvoja povsem novega materiala?

48.3..     Vključevanje kritičnih strateških surovin

Ali razpis zahteva, da projekt nujno vključuje kritične strateške surovine, navedene v Prilogi 2 razpisne dokumentacije, ali zadošča, da projekt obravnava material, ki je strateško pomemben v smislu platforme STEP (tj. ključen za delovanje EU industrije in več vrednostnih verig)?

48.4.      Razmerje med CRMA in STEP

Ali je pravilno razumevanje, da material, ki ni opredeljen kot kritična surovina po CRMA, lahko vseeno šteje kot strateški material po STEP, če:

  •  ima široko uporabo v več industrijskih sektorjih (npr. gradbeništvo, mobilnost, energetsko učinkoviti proizvodi), in

  • je pomemben za delovanje več industrijskih vrednostnih verig v EU?

48.5.    Strateške tehnologije – uporaba ali razvoj

Ali razpis zahteva uporabo že vnaprej opredeljenih strateških tehnologij, ali je njegov primarni namen tudi razvoj oziroma bistvena nadgradnja tehnologij, ki:

  • prispevajo k zmanjšanju strateških odvisnosti EU, in/ali

  • prinašajo inovativen, nastajajoč element z visokim gospodarskim potencialom?

48.6.      Bistvena sprememba obstoječega industrijskega procesa

Ali lahko bistvena sprememba obstoječega industrijskega procesa (npr. znatno znižanje CO₂, manjša poraba surovin, zapiranje snovnih in energetskih tokov) šteje kot razvoj strateške tehnologije v smislu razpisa, tudi če osnovna tehnologija že obstaja?

48.7.      Stopnja novosti tehnologije

Ali pravilno razumemo, da razpis ne zahteva, da je tehnologija nova na globalni ravni, temveč zadošča, da je:

  • nova za prijavitelja,
  • dokazljivo drugačna od obstoječega procesa, in
  • strateško relevantna za EU?

48.8.      Razlaga Modula C – proizvodnja

Ali mora Modul C nujno voditi v vzpostavitev ali razširitev proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij, kot so izrecno navedene v razpisni dokumentaciji, ali je sprejemljivo tudi, da gre za bistveno spremenjen proizvodni proces obstoječega strateškega materiala?

48.9.      Modul C – proces vs. izdelek

Ali je pri Modulu C sprejemljiva interpretacija, da gre za bistveno spremembo celotnega proizvodnega procesa, ne pa nujno za nov končni izdelek?

48.10.    Prihodnji razpisi STEP

Ali je predvideno, da se bo javni razpis JR STEP  v prihodnjih letih še ponovil?

ODGOVOR:

48.1. Umestitev projekta v ustrezen sektor oz. podsektor je v domeni prijavitelja projekta. Ustreznost umestitve se bo presojalo v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209.

48.2. Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209. Ob upoštevanju vseh pogojev in zahtev javnega razpisa bi lahko v okviru projekta razvijali tudi bistveno izboljšan material in ne le povsem nov material.

48.3. Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209. . Javni razpis ne zahteva, da projekt vključuje kritične strateške surovine, navedene v Prilogi 2 razpisne dokumentacije. V Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji je za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP.

48.4. Za kritične se štejejo surovine, kot so opredeljene v Prilogi II k Aktu o kritičnih surovinah (CRMA), na katero se sklicuje Uredba STEP. Glejte odgovor na vprašanje 1.8., kjer je tudi povezava do zadevne pravne podlage.

V okviru projekta je pomembno, da ugotovite, ali izdelek, ki ga razvijate/ki bo predmet proizvodnje, predstavlja kritično/strateško tehnologijo v skladu z Uredbo STEP oziroma v skladu s pogojema št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa (v tem primeru lahko tudi material, ki ni kritična surovina, šteje za kritično/strateško tehnologijo) ali pa se umešča v vrednostno verigo kritične/strateške tehnologije. V slednjem primeru, kot določa tudi točka 3.2 Pojasnil javnega razpisa, se »vrednostna veriga« poleg končnih izdelkov nanaša tudi na posebne sestavne dele in posebne stroje, ki se primarno uporabljajo za izdelavo končnih izdelkov, kritične surovine iz Priloge II k aktu o kritičnih surovinah ter s tem povezane storitve, ki so nepogrešljive in specifične za razvoj ali za proizvodnjo teh končnih izdelkov, ter tehnologije, ki spadajo na področje uporabe akta o neto ničelni industriji.

Pri presoji vsebine vašega projekta si lahko pomagate s prej navedenimi smernicami, ki podajajo tudi primere v zvezi s kritičnimi surovinami.

48.5. Namen, cilj in predmet javnega razpisa so navedeni v 4. točki javnega razpisa. Pogoja za projekt, ki se nanašata na Uredbo STEP, sta navedena v točki 6.3. javnega razpisa (pogoj št. 5 in pogoj št. 6). Pogoja sta bolj podrobno pojasnjena v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa.

V Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji je za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP. Projekt pa lahko zajema tudi druge tehnologije, če se dokaže izpolnjevanje navedenih pogojev javnega razpisa.

48.6. Vsebina projekta se bo presojala v postopku ocenjevanja projekta.

Bodite pozorni na opredelitev razvoja v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa.

Glede na to, da omenjate razvoj, bodite pozorni na zahteve glede ciljev projektov, ki so določene v 20. točki javnega razpisa. Če projekt zajema Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

-  v 36 mesecih od začetka projekta do končne oblike razvit izdelek, proces ali storitev s področja kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig z vsaj tremi izboljšanimi lastnostmi tega izdelka, procesa ali storitve

in

-  razvit izdelek, proces ali storitev dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

 

Eden od ciljev projekta, ki zajema Modul A, mora biti torej izdelek, proces ali storitev z vsaj tremi izboljšanimi lastnostmi tega izdelka, procesa ali storitve.

48.7. Javni razpis določa, kdaj se tehnologija šteje za »kritično« in ne za »novo« tehnologijo. V zvezi s tem je pomembno, da presodite, ali projekt izpolnjuje pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Podrobnejša pojasnila o tem, kdaj se neka tehnologija za ta javni razpis šteje za kritično, se nahajajo v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. V pojasnilih je med kriteriji za kritične tehnologije pojasnjeno tudi vprašanje novosti določene tehnologije.

48.8. Modul C je namenjen  vzpostavitvi ali razširitvi proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij in njihovih vrednostnih verig. V zvezi s tem je pomembno, da presodite, ali projekt izpolnjuje pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. V Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji je za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP. Projekt pa lahko zajema tudi druge tehnologije, če se dokaže izpolnjevanje navedenih pogojev javnega razpisa.

V zvezi v Modulom C vas opozarjamo tudi, da bodite pozorni na zahteve s področja državnih pomoči, kot so navedene v 11. točki javnega razpisa in točki 5.3 Pojasnil javnega razpisa.

Prosimo, glejte tudi odgovor na 15. vprašanje.

48.9. Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje.

Glede na Uredbo STEP (pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa) se ne zahteva, da bi šlo za nov končni izdelek, če lahko dokažete izpolnjevanje navedenih pogojev. Vendar pa morate biti pozorni, da projekt izpolnjuje ostale pogoje in zahteve javnega razpisa. Posebej izpostavljamo zahteve s področja državnih pomoči, kot so navedene v 11. točki javnega razpisa in točki 5.3 Pojasnil javnega razpisa.

V zvezi z Modulom C še posebej izpostavljamo zahtevo Regionalne sheme državne pomoči:

»Pomoč se lahko dodeli izključno za začetno naložbo.  Začetna naložba pomeni naložbo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na eno ali več od naslednjega:

-          vzpostavitev nove poslovne enote,

-          širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

-          diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote s proizvodi ali storitvami, ki jih poslovna enota predhodno ni proizvajala ali zagotavljala, ali

-          bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba, v poslovni enoti.«

Glede na to, da omenjate proizvodnjo, bodite pozorni na zahteve glede ciljev projektov, ki so določene v 20. točki javnega razpisa. Če projekt zajema Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

-  v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

-  izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

48.10. Zaenkrat se v letu 2026 načrtuje podoben razpis za Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. Prosimo, glejte tudi odgovor na 42. vprašanje.

 

49.    VPRAŠANJE

V razpisu je zapisano  da: -Pomoč ni upravičena za prometni sektor.

Ali je v slednje privzeta celotna H dejavnost po SKD 2008, tudi na primer 52. Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti. Ob tem naj zapišem, da bi se podjetje prijavilo na Modul C in bo z letošnjim letom imelo registracijo dejavnosti v prej omenjenem sektorju. Primarna dejavnost torej ni vezana na promet, je pa to spremljajoča dejavnost.

ODGOVOR:

Za aktivnosti v okviru Modula C javnega razpisa veljajo zahteve regionalne sheme državne pomoči, ki so navedene v točki 11.4 javnega razpisa. Med njimi je tudi zahteva:

»Pomoč ni upravičena za prometni sektor in povezano infrastrukturo, pomoč za proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo ter pomoč v sektorju širokopasovnih povezav.«

Prevozni sektor oz. prometni sektor je podrobneje pojasnjen v točki 5.3.3 Pojasnil javnega razpisa:

»Prevozni sektor, ki pomeni isto kot prometni sektor, je podrobneje definiran v točki 45 člena 2 Uredbe GBER. Prometni sektor pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni ali železniški prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora. Prometni sektor natančneje pomeni naslednje dejavnosti v smislu statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti (NACE Rev. 2), vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta:

(a) NACE 49: Kopenski promet in cevovodni transport, razen NACE 49.32 Obratovanje taksijev, 49.39 Obratovanje žičnic, sedežnic, vlečnic, če niso del mestnega ali primestnega prometa, 49.42 Selitvena dejavnost, 49.5 Cevovodni transport;

(b) NACE 50: Vodni promet;

(c) NACE 51: Zračni prevoz, razen NACE 51.22 Vesoljski promet.

 

50.    VPRAŠANJE

Vezano na JR STEP imamo vprašanja:

50.1. V obrazcu 2 v poglavju "4.1 Pretekle strokovne reference prijavitelja/konzorcijskih partnerjev" v preglednici 3 manjka kaj kam vpišemo (stolpec najbolj levo)? (slika spodaj):

50.2. V obrazcu 2 (slo) in obrazcu 2b (eng) ja razlika pri omejitvi št. znakov:

pri 1.2.2 je v eng verziji omejitev 6.000, 6.000 in 3.000 znakov, v slo verziji je omejitev 6.000, 3.000 in 3.000 znakov s presledki?

pri 3.2 je v eng verziji omejitev 6.000 znakov, v slo verziji je omejitev 1.500 znakov s presledki?
 

50.3. Vprašanje glede obsega znakov v 3.4 Dolgoročni družbeni vplivi projekta:

Opišite in pojasnite, kakšno dodano vrednost bo imel predlagani projekt za deležnike in družbo (ciljne skupine, npr. uporabnike rešitev (novih izdelkov, procesov ali storitev)) tekom izvajanja projekta in po življenjskem ciklu projekta. Pojasnite tudi multiplikativne učinke na nacionalni in evropski ravni.

OPIS IN UTEMELJITEV [največ 3.000 znakov s presledki]:

Ali velja omejitev 3000 znakov za celotno točko ali ločeno 3000 znakov za posamezno omenjeno področje- za deležnike, družbo, posamezne ciljne skupine, uporabnike novih izdelkov ter multiplikativne učinke?

ODGOVOR50.1. in 50.2.

OBRAZEC 2 v slovenskem jeziku in OBRAZEC 2.b v angleškem jeziku sta posodobljena in usklajena. Posodobljena obrazca sta objavljena na spletni strani ARIS https://www.aris-rs.si/sl/inovac/razpisi/25/razpis-STEP-dec25.asp. Prvi stolpec v preglednici 3 je izbrisan. Število znakov v slovenski in angleški verziji je usklajeno.

50.3 Omejitev 3000 znakov velja za celotno točko.

 

51.    VPRAŠANJE

Vezano na JR STEP imamo vprašanja:

Pri točkah:

4.2.2  Projekti, ki so trenutno v teku

4.2.3 Infrastruktura in tehnična/tehnološka oprema

Je omejitev 1500 znakov s presledki mišljena za 1 partnerja posamezno ali 1500 znakov s presledki za 5 partnerjev skupaj?

ODGOVOR:

Omejitev največ 1500 znakov velja za vse konzorcijske partnerje, ki sodelujejo pri projektu.

 

52.    VPRAŠANJE

Vezano na JR STEP imamo vprašanja vezana na Preglednico 4 v Obrazcu 2: 

1. Navedeno je, da moramo za referenčno osebo vpisati "Predvideno letno št. ur dela na projektu". Torej če pravilno razumemo, vpišemo koliko ur bo v enem koledarskem letu (12 mesecev) oseba delala na projektu? 

2. V primeru, da bo oseba delala na projektu samo prvih 6 mesecev po 10 ur vsak mesec, je pravilno da vpišemo 60 ur? 

3. V primeru, da bo oseba delala na projektu 18 mesecev po 10ur vsak mesec, je pravilno, da vpišemo 120 ur - toliko bo letno št. ur dela na projektu? Ampak v drugem letu ne bo opravil več 120 ur ampak 60 ur, kako to pravilno zapišemo?

ODGOVOR:

52.1: Da, v stolpec »Predvideno letno št. ur dela na projektu« v Preglednici 4 je potrebno za posamezno referenčno osebo vpisati število ur v posameznem koledarskem letu.

52.2: Da. Opozarjamo pa vas na določbe javnega razpisa v točki 12.1 Upravičeni stroški, ki določa  da referenčni kadri, kot so opredeljeni v Pojasnilih javnega razpisa v točki 4.2 in jih prijavitelj opredeli v OBRAZCU 2 v točki 4.1.1, morajo opraviti in uveljaviti najmanj 96 ur raziskovalno-razvojnega dela na operaciji v koledarskem letu, oz. sorazmerno glede na trajanje operacije v posameznem koledarskem letu.

53.2:  Da, v stolpec »Predvideno letno št. ur dela na projektu« v Preglednici 4 vpišite število ur, ki jih bo referenčna oseba opravila v posameznem letu na način: Leto: xxxx: YYY ur; Leto XXXX: zzz ur. Opozarjamo pa vas na določbe javnega razpisa v točki 12.1 Upravičeni stroški, ki določa  da referenčni kadri, kot so opredeljeni v Pojasnilih javnega razpisa v točki 4.2 in jih prijavitelj opredeli v OBRAZCU 2 v točki 4.1.1, morajo opraviti in uveljaviti najmanj 96 ur raziskovalno-razvojnega dela na operaciji v koledarskem letu, oz. sorazmerno glede na trajanje operacije v posameznem koledarskem letu.

 

53.    VPRAŠANJE

Ali lahko kot JRO za del lastnega financiranja prikažemo stroške plač raziskovalcev iz raziskovalnega programa ARIS, če so ti isti raziskovalci udeleženi v projektu v okviru razpisa STEP?

ODGOVOR:

Tak način financiranja ni dopusten, saj bi v tem primeru šlo za dvojno financiranje.

 

54.    VPRAŠANJE

Pri pregledu javnega razpisa JR STEP se nam je pojavilo nekaj vprašanj:

54.1. Finančna konstrukcija za Modul C: ali je pri tem modelu potrebno planirati 50 % vseh upravičenih stroškov modula za stroje in opremo na nivoju celotnega modula ali po vsakem posameznem partnerju?

54.2. Če investicijo izvaja več partnerjev, ali mora biti investicijska dokumentacija (IP, DIIP, PIZ) pripravljena za vsakega partnerja (za vsako investicijo) ali na nivoju projekta?

54.3. Na informativnem dnevu je bilo veliko govora o skladnosti z namenom STEP. Lepo prosim za delitev prezentacije in tudi obljubljenih povezav na dodatna pojasnila na spletni strani STEP Slovenija tudi na vaši spletni strani, bodisi v sami objavi razpisa bodisi med odgovori.

ODGOVOR:

54.1. Prosimo, glejte odgovor na 31. vprašanje.

54.2. Investicijska dokumentacija mora biti pripravljena na nivoju projekta, tudi če jo izvaja konzorcij partnerjev.

54.3. Povezave do relevantnih STEP smernic in druge dokumentacije so na voljo v Pojasnilih javnega razpisa oziroma na spletnih straneh:

Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP),

SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209,

Na informativnem dnevu za JR STEP več kot 100 udeležencev - STEP Slovenija.

 

55.    VPRAŠANJE

Prosimo za pojasnilo glede določanja velikosti JRO.

Ali se javni zavod – JRO, ustanovljen s strani Vlade RS, ki se za potrebe razpisa obravnava kot podjetje, v skladu s Prilogo I GBER šteje kot veliko podjetje zaradi prevladujočega javnega lastništva/nadzora?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 44. vprašanje.

 

56.    VPRAŠANJE

prosimo za pojasnilo.

56.1. Navajate, da v primeru, da projekt zajema Modul A, aktivnosti načrtujemo v zaporedju TRL lestvice - torej nikjer ni navedeno od katerega TRL je upravičeno? Glede na to, da je cilj, da so novi produkti/storitve čim bližje trga predvidevamo, da je lahko od TRL 5 naprej, vse do TRL 9. Projekt bi zajemal Modul A in B, torej bi se izvedla tudi investicija v "pilotno" oz. v laboratorjisko opremo, ki bi zajemala testiranja novega procesa, ki bi omogočil proizvodnjo novih produktov. Glede na to, da mora biti po 24 mesecih po zaključku projekta nova storitev na trgu, predvidevamo, da ni nujno, da se potrdi v realnem okolju, saj je potrjen v pilotnem okolju, ki je pomanjšana verzija realnega okolja. Kolikor vidimo "scale up" ni nujen, če lahko dokažemo izboljšavo produkta z razvitim inovativnim postopkom že v sami "pilotni proizvodnji"?

56.2. Zanima nas tudi ali lahko projekt zajema tako področje čistih in z viri gospodarnimi tehnologijami kot tudi digitalne tehnologije? Sta lahko obe področji tudi iz naslova inovativnosti v enem projektu?

56.3. Prosim za informacijo, če Modul B vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur - zajema tudi postavitev oziroma nakup opreme za laboratorijske infrastrukture?

ODGOVOR:

56.1. Kot določa točka 3.2. Pojasnil javnega razpisa, se razvoj in proizvodnja nanašata na napredek tehnologij od faze dokazane izvedljivosti (okvirno nad TRL 4) do komercialne proizvodnje.

Pri oblikovanju projekta bodite pozorni tudi na zahteve glede ciljev projektov, ki so določene v 20. točki javnega razpisa.

56.2. Projekt sme zajemati izključno razvoj in/ali proizvodnjo kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig v vsaj enem od naslednjih sektorjev: digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije, biotehnologije v skladu z Uredbo STEP. Projekt se torej lahko nanaša na več kot enega od navedenih sektorjev. Izbrani sektor/sektorje navedete/utemeljite v točki 1.1 obrazca 2 vloge na javni razpis. Pri tem bodite pozorni, kateri sektor navajate kot primarni, kateri pa kot dodatni (pomembno npr. pri postopku izbora vlog, kot je opredeljen v točki 8.2 javnega razpisa).

56.3. Upravičeni stroški v Modulu B zajemajo investicije v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva, slednja vključujejo investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva, kupljena od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture. Stroški nakupa objektov in zemljišč ter stroški gradnje niso upravičeni do sofinanciranja.

Kot je opredeljeno v točki 11.3 javnega razpisa, preskusne in eksperimentalne infrastrukture pomenijo objekte, opremo, zmogljivosti in vire, kot so preskuševalne naprave, pilotne linije, demonstratorji, objekti za testiranje ali živi laboratoriji, in s tem povezane podporne storitve, ki jih uporabljajo predvsem podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, ki iščejo podporo za preskušanje in eksperimentiranje, da bi razvila nove ali izboljšane proizvode, procese in storitve, ter za preskušanje in nadgradnjo tehnologij, da bi dosegla napredek s pomočjo industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja.

 

57.    VPRAŠANJE

Imamo naslednja vprašanja vezana na razpisno dokumentacijo za razpis JR STEP:

MERILA:

57.1. Vprašanje vezano na merilo "1.2 Omogočanje povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije med raziskovalnimi organizacijami, industrijo in drugimi deležniki"

V primeru, da bo razvoj strateške tehnologije potekal v projektu od TRL5 – TRL9 in v konzorcij ne vključimo RO, ki tipično izvajajo RRI aktivnosti do TRL5/TRL6, ali bo zaradi tega vloga po merilu 1.2 slabše ocenjena?

(t.j. moramo v konzorcij vključiti RO, da po tem merilu dosežemo max. število točk!)

57.2. Vprašanje vezano na merilo "2.5 Dolgoročni okoljski vplivi projekta, vključno s prispevkom k strateškim ciljem NEPN, okoljski trajnosti in prehodu v krožno gospodarstvo "

Ali se pri ocenjevanju merila »2.5" lahko kot ustrezna upošteva kvantificirana ocena potencialnih dolgoročnih okoljskih učinkov tehnologije v fazi njene komercialne uporabe, kadar projekt obsega izključno pred komercialne RDI aktivnosti (MODUL A) in neposredni okoljski učinki v času trajanja projekta še ne nastanejo; vendar bo projekt jasno prispeval (kvantitativno ocenimo in opredelimo potencial učinkov projekta) bodisi k doseganju strateških ciljev NEPN, razogljičenju ter prehodu v krožno gospodarstvo v fazi komercializacije?

OPISI POGLAVIJ (OBRAZEC 2):

57.3. Ali se je potrebno striktno držati omejitve obsega opisov v poglavij (št. znakov s presledki!)? Če DA, ali potem dodatno gradivo (npr. preglednice/tabele), s katerim dodatno z verodostojnimi dokazili konsistentno in koherentno utemeljujemo navedbe v OBRAZCU 2, priložimo kot priloge?

57.4. Ali v preglednici 5 (pogl. 4.2.1) navedemo zgolj razvojno – raziskovalne, inovacijske projekte (RRI) sofinancirane s strani SLO/EU, ali tudi komercialne projekte, pridobljene v okviru javnih naročil, kjer so projekti financirani iz javnih sredstev. Če slednje velja (navedemo tudi komercialne projekte), ali navedemo tudi projekte, kjer smo v projektih sodelovali kot podizvajalec?

ODGOVOR:

57.1. Podmerilo se bo presojalo v postopku ocenjevanja projekta. Vnaprej ne moremo podajati informacij, kako bo konkretni projekt pri kakšnem od podmeril ocenjen. Predlagamo, da si pogledate podrobnejšo predstavitev meril za ocenjevanje v točki 4.1 Pojasnil javnega razpisa. Javni razpis ne zahteva, da bi morala biti v projekt kot eden od deležnikov (bodisi konzorcijski partner bodisi zunanji izvajalec ali drug deležnik) vključena JRO. Vnaprej ni mogoče oceniti, ali bo posamezen projekt slabše ocenjen, če bo kot enega od deležnikov imel vključeno JRO. Bodite pozorni, da boste predviden prispevek projekta na področju, kot ga določa podmerilo, celovito opisali v točki 2.2 obrazca 2 vloge na javni razpis.

57.2. Podmerilo se bo presojalo v postopku ocenjevanja projekta. Vnaprej ne moremo podajati informacij, kako bo konkretni projekt pri kakšnem od podmeril ocenjen. Predlagamo, da si pogledate podrobnejšo predstavitev meril za ocenjevanje v točki 4.1 Pojasnil javnega razpisa. Kot izhaja že iz naziva podmerila, se ocenjujejo dolgoročni učniki projekta oziroma tehnologije. Bodite pozorni, da boste predviden prispevek projekta na tem področju celovito opisali v točki 3.5 obrazca 2 vloge na javni razpis.

57.3. V OBRAZCU 2 se je potrebno držati predvidenega števila znakov. Morebitno dodatno gradivo v obliki npr.  tabel, grafov, diagramov lahko priložite kot priloge pri posamezni točki obrazca, kot je tam predvideno. Besedilnih prilog (besedilni sestavek) razen v primerih, ko je to izrecno zahtevano v Obrazcu 2, ne prilagajte.

57.4. Upoštevajte navodila v obrazcu. V preglednico 5 (točka 4.2.1 – Pretekle izkušnje z vodenjem projektov)  vpišite, tako kot obrazec predvideva, vse sofinancirane projekte s področja, na katerem prijavljate projekt, ki so bili sofinancirani s strani EU in/ali SLO in ste jih vodili ali izvajali v zadnjih petih (5) letih. Vpišite program, javni razpis/poziv, leto odobritve, trajanje projekta v mesecih, celotno vrednost projekta za podjetje v evrih.

 

58.   VPRAŠANJE

58.1.      Ali je v skladu z Uredbo (EU) 2024/795 ter z javnim razpisom JR STEP dopustno, da je pilotna naprava, vzpostavljena v okviru projekta, namenjena uporabi drugim podjetjem, saj bi odprt ali deljen dostop do demonstracijskih pilotnih naprav v farmacevtski industriji lahko vodil do razkritja procesnih parametrov, tehnoloških rešitev in podatkov, ki predstavljajo poslovne skrivnosti in ključno konkurenčno prednost nosilca tehnologije?

Poleg tega veljavna zakonodaja, regulativni okvirji ter interni predpisi podjetja za razvoj in proizvodnjo kritičnih surovin ne omogočajo deljenja razvojnih postopkov, procesnih nastavitev in pilotnih naprav z zunanjimi uporabniki, zlasti z drugimi podjetji, saj bi to predstavljalo tveganje za varnost oskrbe.

58.2.      Pilotna naprava bi se uporabljala izključno za interne raziskovalno-razvojne aktivnosti upravičenca oziroma po potrebi za omejene raziskovalne namene znotraj strogo nadzorovanega okolja, ob hkratnem vodenju evidence razpoložljivosti in uporabe infrastrukture. Ali je to dopustno?

ODGOVOR:

58.1.

Če govorite o aktivnostih v okviru Modula B, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, morajo biti za aktivnosti v Modulu B izpolnjene posebne zahteve sheme državne pomoči RRI – pomoč za naložbe za preskusne in eksperimentalne infrastrukture, kot so opredeljene v točki 11.3 javnega razpisa.

V okviru Modula B se sme sofinancirati vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur, pri čemer je zahteva državne pomoči, da mora biti dostop do javno financiranih preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur omogočen več uporabnikom in mora biti odobren pregledno in nediskriminatorno ter po tržnih pogojih. Upravičenec mora izpolniti tudi vse ostale zahteve, ki se nanašajo na dostop do infrastrukture, kot je opredeljeno v točki 11.3 javnega razpisa.

Opozarjamo vas tudi na 20. točko javnega razpisa, ki za projekte, ki zajemajo Modul B, določa obvezna cilja projekta:

-          v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena preskusna in eksperimentalna infrastruktura, povezana izključno s področjem kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

-          razpoložljivost infrastrukture tudi za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom. Prijavitelj v vlogi opredeli minimalno število ur, ko bo infrastruktura na voljo za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom, predvsem podjetjem, v 24 mesecih po zaključku projekta.

Če podjetju veljavna zakonodaja, regulativni okvirji, interni predpisi ipd. ne omogočajo izpolnjevanja navedenih zahtev in doseganja navedenih ciljev, podjetje v okviru projekta ne more predvideti aktivnosti v okviru Modula B.

 

58.2. Prosimo, glejte zgornji odgovor.

 

59.  VPRAŠANJE

v podjetju sem bomo verjetno prijavili s kombinacijo A+C pri čemer bomo razvili nov inštrument "DEF". Modul C bo obsegal gradnjo objekta, ki bo stal npr. 1000 enot pri čemer bo 25 % objekta namenjeno izdelavi obstoječih izdelkov, 30 % bo obsegala izdelava novega izdelka DEF, 45 % površine pa bodo skladiščni prostori (delno povezano s proizvodnjo).

VPR: Koliko del objekta, katerega investicija bo 1000 denarnih enot lahko štejemo kot upravičene stroške novega izdelka DEF? Po našem mnenju se bo uporabilo načelo sorazmernosti in je v tem primeru to 30 % ali 300 denarnih enot. Prosim za potrditev, če je naše razmišljanje pravilno. V kolikor ne, pa vas prosimo za odgovor v številkah.

Prosim tudi za odgovor, če imate v mislih kakšne robne pogoje, ki se jih opisuje z besedami kot so " večinoma", "v pretežni meri" in podobno, da  jih prevedete v matematično obliko (večje, manjša, enako). 

Če ni načela sorazmernosti potem nam prosim vsem prijaviteljem jasno razložite na primerih in številkami kako boste izračunali naslednje primere:

a.) Novi izdelek obsega  60 % površine,  stari izdelki se bodo delali na 40 % površine.

b.) Nov izdelek obsega 20 % površine, preostalo  so skladiščni prostori (ni direktno proizvodnja, je pa vezano na proizvodnjo).

c.) Nov izdelek obsega 80 % površine, stari izdelki 20 %.

Za sedaj ne bom dodatno zapletal še s stroji (nekateri v novem objektu, drugi v starem objektu) na katerih se bodo tudi delali obstoječi kot tudi nov izdelek. Brez načela sorazmernosti bo karkoli težko kredibilno zagovarjati, kar velja za razpisodajalca in prijavitelje.

Predlagam vam tudi, da tistemu, ki vam je postavil vprašanje odgovorite na mail, da ne bo izgubljal vsak dan časa  ter gledal ali je slučajno odgovor na njegovo vprašanje že objavljen.

Glede na hitrost dajanja odgovorov tudi na zelo enostavna vprašanja se bojim, da bomo spet prišli v časovno stisko. Zato bi bilo nujno okrepiti ekipo, ki daje odgovore in hkrati tudi dati popolno prioriteto pri delu na tem področju vsem, ki so v to verigo odgovorov vpeti tako pri ARIS kot tudi MGTŠ. Verjamem, da je to za ARIS precej težavno, saj so vajeni predvsem razpisov za akademsko sfero. Ta zadnji odstavek vam ni potrebno objaviti.

ODGOVOR:

Razpisna dokumentacija ne prepoveduje načrtovanja in uveljavljanja stroškov v okviru Modula C za gradnjo stavbe, ki se bo le delno uporabljala za namen projekta. Del stroškov, ki se bo lahko uveljavljal na projektu, se izračuna po načelu sorazmernosti po najprimernejšem kriteriju, kar bo predmet dokazovanja tekom samega izvajanja projekta in bo potrebno v takšnih primerih podati tudi jasno metodologijo razmejitve stroškov.

 

60.  VPRAŠANJE

prosim za pojasnila:

1. Navajate: Za sofinanciranje Modula A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa,  so upravičene le raziskovalno-razvojne aktivnosti predlaganega projekta, ki morajo spadati v kategorijo industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja.

V pojasnilih nikjer ne pojasnjujete katere so industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj. Navajate samo TRL lestvico.

V prijavnem obrazcu pa med aktivnosti pričnete s TRL 5. Torej, če prav razumemo so upravičene aktivnosti od TRL 5 naprej - torej niso upravičena testiranja v laboratoriju (TRL 4), ampak od simuliranega okolja - torej mora posledično biti nujno vključen kupec, ki to testira v svoji proizvodnji?

2. Glede na prijavi obrazec, kjer se aktivnosti pričnejo s TRL 5 to pomeni, da mora biti testiranje izvedene na dejanski velikosti? V primeru, da podjetje, ki razvija nove postopke in ima svoj laboratorij in svojo pilotno proizvodnjo dejansko sploh lahko upravičeno? Razvijale bi se nove metode, ki se potem prodajajo kot storitve.

ODGOVOR:

Kot določa točka 3.2. Pojasnil javnega razpisa, se razvoj in proizvodnja nanašata na napredek tehnologij od faze dokazane izvedljivosti (okvirno nad TRL 4) do komercialne proizvodnje. TRL lestvica je predstavljena v točki 2.3 Pojasnil javnega razpisa. Pojasnjeno je, katere aktivnosti okvirno zajema posamezna TRL stopnja. Javni razpis ne zahteva, da bi moral biti v testiranja vključen kupec, ki izvaja testiranja v svoji proizvodnji.

Definiciji industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja sta zapisani v točki 5.3.2 Pojasnil javnega razpisa.

Konkretne vsebine posameznih projektov v odgovorih na vprašanja ne moremo komentirati.

 

61.  VPRAŠANJE

prosimo vas za konkretni odgovor na vprašanje ali sta pri modulu C pod proizvod, ki ga je potrebno dati po zaključku projekta na trg, mišljena tudi proces in storitev. Podjetje bi namreč v modulu A razvil visokotehnološko inovativno storitev, v moduli C pa bi kupilo strojno opremo za izvajanje te storitve.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje. V skladu z Uredbo STEP je lahko predmet projekta razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig. Kaj v skladu z Uredbo STEP zajema proizvodnja (zajeto v Modulu C), je podrobneje opredeljeno  v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Ravno tako je v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa podrobneje opredeljeno, kaj zajemajo povezane storitve, ki so ključne za okrepitev celotne vrednostne verige, povezane z razvojem ali proizvodnjo kritičnih tehnologij. Razvoj takih povezanih storitev je lahko upravičen do financiranja v okviru javnega razpisa kot samostojni projekt (zajeto kot razvoj v Modulu A in B).
 

62.  VPRAŠANJE

62.1. Ali se lahko na modul C prijavi investicija, katere rezultat bo izključno izdelek, ali se lahko prijavi na modul C tudi investicija, katere rezultat bo vzpostavljena ali razširjena proizvodnja STORITEV na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig?

62.2. Ali mora vsak partner v konzorciju za svoj del projekta priložiti DIIP, IP in PIZ (nad 2,5 mio EUR) ali se priloži enotna investicijska dokumentacija za cel projekt?

ODGOVOR:

62.1. Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje. V skladu z Uredbo STEP je lahko predmet projekta razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig. Kaj v skladu z Uredbo STEP zajema proizvodnja (zajeto v Modulu C), je podrobneje opredeljeno  v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Ravno tako je v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa podrobneje opredeljeno, kaj zajemajo povezane storitve, ki so ključne za okrepitev celotne vrednostne verige, povezane z razvojem ali proizvodnjo kritičnih tehnologij. Razvoj takih povezanih storitev je lahko upravičen do financiranja v okviru javnega razpisa kot samostojni projekt (zajeto kot razvoj v Modulu A in B).

62.2. Prosimo, glejte odgovor na 54.2. vprašanje.

 

63. VPRAŠANJE

prosimo za uradno razlago upravičenosti prijave na JR STEP v primeru prijavitelja, katerega glavna dejavnost je primarna kmetijska proizvodnja (SKD A01.130 – pridelovanje zelenjadnic in melon, korenovk in gomoljnic), vendar je predmet prijave razvoj in raziskave samostojnega robota za obiranje kmetijskih pridelkov.

Razumemo, da je prijava v okviru Modula A možna. Dodatno pa nas zanima razlaga glede Modula B (preskusna/eksperimentalna infrastruktura oz. demonstracijske aktivnosti), saj razpisna dokumentacija v poglavju o pravilih državnih pomoči navaja, da “pomoč ni dovoljena v sektorju primarne kmetijske proizvodnje” (pri shemi državne pomoči RRI – preskusne/eksperimentalne infrastrukture ter pri regionalni pomoči za naložbe).

Ključno vprašanje:

Ali je Modul B dopusten, če je predmet naložbe/aktivnosti izključno demonstracija in validacija razvitega robota (strateške tehnologije) v realnem okolju (npr. na lastnih površinah prijavitelja), pri čemer:

  • so upravičeni stroški vezani na razvoj/validacijo tehnologije (testiranje, merilna oprema, integracija, demonstracijski setup, podatkovna infrastruktura ipd.),
  • naložba ni namenjena povečanju kapacitet, produktivnosti ali razširitvi primarne kmetijske proizvodnje kot take,
  • rezultat je tehnološki produkt (robot) z namenom trženja / uporabe pri različnih uporabnikih.

Prosimo za pojasnilo, kako ARIS pri presoji “sektorja primarne kmetijske proizvodnje” razmejuje:

  1. status prijavitelja (glavna dejavnost A01.130) v primerjavi z dejavnostjo, za katero se dodeljuje pomoč (RRI / razvoj in demonstracija tehnologije),
  2. ali se demonstracija tehnologije na kmetiji prijavitelja šteje kot nedopustna pomoč primarni proizvodnji že zaradi lokacije/končnega namena (kmetijska raba), ali je odločilno, ali gre za razvojno-testni namen, časovno omejeno pilotiranje in dokazovanje TRL.

ODGOVOR:

V zvezi z Modulom B najprej opozarjamo, da se sme v okviru tega Modula sofinancirati vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur, pri čemer je zahteva državne pomoči, da mora biti dostop do javno financiranih preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur omogočen več uporabnikom in mora biti odobren pregledno in nediskriminatorno ter po tržnih pogojih. Upravičenec mora izpolniti tudi vse ostale zahteve, ki se nanašajo na dostop do infrastrukture, kot je opredeljeno v točki 11.3 javnega razpisa.

Glede državne pomoči za primarno kmetijsko proizvodnjo pojasnjujemo, da je pri dodelitvi državnih pomoči (Modul B in Modul C) potrebno upoštevati oboje, sektorje, v katerih je podjetje registrirano in v okviru katere dejavnosti kandidira za pomoč, ter tudi vsebino prijavljenega projekta. V primeru, da je podjetje dejavno na področju primarne kmetijske proizvodnje (ali v drugih izključenih sektorjih), se lahko državna pomoč podjetju dodeli, če se zagotovi, da dejavnost primarne kmetijske proizvodnje (ali druge dejavnosti v izključenih sektorjih) ne prejema državne pomoči (npr. z ločevanjem dejavnosti ali ločevanjem računovodskih izkazov znotraj podjetja). V primeru, ki ga navajate, se glede na navedene podatke lahko razbere, da gre tako pri sektorju, v katerem je podjetje registrirano, kot pri vsebini projekta za področje primarne kmetijske dejavnosti.

 

64. VPRAŠANJE

Imamo vprašanje v zvezi s pogojem št. 16 v točki 6.1 javnega razpisa. Pogoj določa: »Bonitetna ocena prijavitelja/konzorcijskega partnerja, ustanovljenega po ZGD-1, mora po metodologiji AJPES znašati najmanj SB6 na podlagi priloženega dokazila, ki ne sme biti starejše od 30 dni od roka za oddajo vlog na javni razpis in ne sme biti pridobljeno po izteku roka za oddajo vlog na javni razpis.« Kaj to pomeni za subjekte, ki niso ustanovljeni po ZGD-1 in ki ne morejo pridobiti bonitetne ocene. Ali se taki subjekti torej ne morejo kot prijavitelji/konzorcijski partnerji prijaviti na javni razpis?

ODGOVOR:

Tudi subjekti, ki niso ustanovljeni po ZGD-1, lahko nastopajo kot prijavitelji/konzorcijski partnerji, ob upoštevanju pogojev in zahtev javnega razpisa. Zanje izpolnjevanje navedenega pogoja ni potrebno.

 

64. VPRAŠANJE

V nadaljevanju podajamo repliko na vaš odgovor.

V odgovoru na zastavljeno vprašanje navajate, da bodo do roka za oddajo prijave na voljo zgolj podatki za leto 2024, zato naj bi AJPES bonitetno oceno izdal na podlagi letnih poročil za leto 2024. Navedeno v našem primeru ne drži, saj bo imel AJPES na voljo tudi podatke iz letnega poročila za leto 2025, na podlagi katerih lahko v  določenih primerih izda bonitetno oceno. Poleg tega v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da mora biti bonitetna ocena izračunana na podlagi podatkov letnega poročila za leto 2024, temveč zgolj obdobje od 16.3.2026 do 15.4.2026 v katerem mora biti pridobljena bonitetna ocena.

Vljudno vas prosimo za ponoven pregled zastavljenega vprašanja.

ODGOVOR:

Splošni pogoj javnega razpisa bo izpolnjen, če bo dokazilo o bonitetni oceni prijavitelja/konzorcijskega partnerja, ustanovljenega po ZGD-1, izdano v obdobju 30 dni do roka za oddajo vlog (15. 4. 2026) in bo izkazovalo bonitetno oceno po metodologiji AJPES vsaj SB6, oziroma izjemoma SB7 za enega od partnerjev v primeru konzorcija, kot je določeno v 16. točki Splošnih pogojev za kandidiranje v 6. točki javnega razpisa (konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner in ki je bil ustanovljen vsaj eno (1) leto pred dnem oddaje vloge in manj kot dve (2) leti pred dnem oddaje vloge).

Javni razpis ne določa podlage (letnih poročil) za določitev bonitetne ocene.

ARIS tako nima vpliva na pripravo bonitetne ocene in ne določa/odloča/nalaga, na katerih podatkih AJPES pripravlja bonitetno oceno podjetja. AJPES kot samostojna inštitucija izvaja naloge na način, kot ga določajo zanjo zavezujoči predpisi in postopki.

 

65. VPRAŠANJE

Imamo vprašanje glede upravičenih partnerjev v projektih STEP:

Ali je raziskovalna organizacija, ki ima koncesijo za opravljanje javne raziskovalne dejavnosti in njen pravni status je javni zavod (ustanovitelj je mestna občina) tudi upravičen partner v okviru JR STEP (5. tčk razpisa)?

ODGOVOR:

Kot je določeno v 5. točki javnega razpisa, so upravičeni prejemniki sredstev javnega razpisa podjetja, kot so opredeljena v skladu z ZPOP-1, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ne glede na velikost podjetja (ki se ugotavlja v skladu z merili iz priloge I Uredbe GBER).

V ZPOP-1 je »podjetje« opredeljeno kot pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko.

Upravičenci so tudi JRO. To so organizacije za raziskave in širjenje znanja in so javni zavodi ali visokošolski zavodi, vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Članice univerze, ki so v evidencah ARIS vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije, se za namen javnega razpisa štejejo kot posamezne JRO, ki lahko nastopajo kot posamezni konzorcijski partnerji.

Če se vaša organizacija umešča v zgornje definicije, lahko kandidira na javni razpis, v skladu z ostalimi pogoji in zahtevami javnega razpisa.

 

66. VPRAŠANJE

66.1. Ali med uporabnike infrastrukture modula B lahko spada konzorcijski partner?

66.2. Ali lahko med uporabnike infrastrukture modula B lahko spadajo interni oddelki istega podjetja?

ODGOVOR:

Prosimo, poglejte si določila glede preskusne in eksperimentalne infrastrukture, ki so navedena v točki 11.3 javnega razpisa, in zahteve glede postavljenih ciljev projekta, ki so navedene v točki 20 javnega razpisa.

Če projekt zajema Modul B,

morata biti cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena preskusna in eksperimentalna infrastruktura, povezana izključno s področjem kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

  • razpoložljivost infrastrukture tudi za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom. Prijavitelj v vlogi opredeli minimalno število ur, ko bo infrastruktura na voljo za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom, predvsem podjetjem, v 24 mesecih po zaključku projekta.

 

Javni razpis ne omejuje uporabe preskusne in eksperimentalne infrastrukture s strani konzorcijskih partnerjev niti s strani različnih oddelkov istega podjetja. Opozarjamo pa vas na upoštevanje zahtev v točki 11.3 javnega razpisa, predvsem v smislu, da mora biti dostop do infrastrukture zagotovljen tudi drugim uporabnikom, izven konzorcija.

 

67. VPRAŠANJE

Ali se bo JR STEP za V koh. regijo v prihodnjih letih ponovil?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 48.10 vprašanje.

 

68. VPRAŠANJE

Na osnovi objavljenega JR Spodbude za razvoj in proizv.strateških tehnologij za Evropo (JR STEP) v vzhodni kohezijski regiji, nas zanima ali spodaj opisani projekt sodi v okvir razpisa, da se lahko prijavimo, kot sledi:

Osnova za prijavo je Modul C javnega razpisa STEP, ki  govori o vzpostavitvi in razširitvi proizvodnje ….. in daje rok treh let za realizacijo.

Obrazložitev:

Podjetje Stavbno pohištvo Mitos d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo PVC stavbnega pohištva in prodajo.

V letu 2026 in dalje bomo v novih proizvodnih prostorih v občini Radlje ob Dravi vzpostavili popolnoma novo tehnološko razvito /avtomatizirano/  proizvodnjo PVC stavbnega pohištva, ki bo omogočila 100 in več % večjo proizvodnjo PVC stavbnega pohištva s poudarkom na večji kvaliteti PVC  izdelkov in produktivnosti.

Vzporedno bomo uvedli  digitalizacijo poslovanja.

Že kupljeni, novi tehnološko razviti stroji, bodo omogočili avtomatizacijo proizvodnje PVC stavbnega pohištva in s tem popolnoma  NOVO VZPOSTAVITEV IN RAZŠIRITEV  PROIZVODNJE.

Z nakupom novih strojev za obdelavo ALU okvirjev bi pričeli z dodatno proizvodnjo ALU stavbnega pohištva s poudarkom na razvoju in proizvodnji novih ALU POŽARNIH VRAT.

Novo vzpostavljeno in razširjeno proizvodnjo PVC stavbnega pohištva bomo razširili z novo proizvodnjo Alu stavbnega pohištva in proizvodnjo Alu požarnih vrat, ki bo dopolnila našo ponudbo proizvodnje PVC in ALU stavbnega pohištva ter Alu požarnih vrat,  potencialnim kupcem.

ODGOVOR:

V okviru odgovorov na vprašanja ne moremo komentirati konkretnih predlogov projektov.

Prosimo, natančno si poglejte vse zahteve in pogoje javnega razpisa. Prosimo, glejte tudi odgovor na 48.1. in 48.2. vprašanje. V zvezi s tem vas še posebej opozarjamo, da presodite, ali vsebina vašega projekta spada na področje razvoja in/ali proizvodnje kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig.

 

69. VPRAŠANJE

prosimo za pojasnilo:

v prijavnem obrazcu navajate: Ali gre pri vašem projektu za strateški projekt, priznan v skladu z ustrezno določbo akta o neto ničelni industriji (NZIA), ki izpolnjuje merila o odpornosti ali merila o konkurenčnosti akta o neto ničelni industriji - torej v koliko smatramo, da izpolnjujemo merila o konkurenčnosti o neto ničelni industriji lahko sami smatramo, da je strateški projekt? Ali so tukaj samo projekti, ki so na listi na povezavi? Oziroma so to projekti, ki pridobijo oziroma so se prijavili v postopek strateškega projekta?

Akt o neto ničelni industriji (NZIA) določa seznam strateških tehnologij, ki so ključne za razogljičenje in energetsko neodvisnost Evrope. 8 prednostnih (strateških) kategorij tehnologij:

1. Sončna energija (fotovoltaika in termalna): Tehnologije za pretvorbo sončne energije v električno ali toplotno energijo.

2. Vetrna energija na kopnem in na morju: Proizvodnja turbin in pripadajoče opreme za izkoriščanje vetra.

3. Baterije in tehnologije za shranjevanje energije: Sistemi za shranjevanje električne energije, ki so ključni za stabilizacijo omrežja in električno mobilnost.

4. Toplotne črpalke in geotermalna energija: Rešitve za učinkovito ogrevanje in hlajenje stavb ter industrijskih procesov.

5. Elektrolizatorji in gorivne celice (vodik): Tehnologije za proizvodnjo in uporabo zelenega vodika.

6. Trajnostni bioplin in biometaun: Sistemi za predelavo organskih odpadkov v obnovljive vire energije.

7. Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS): Tehnologije, ki preprečujejo izpust CO2 v ozračje z njegovim zajemanjem na viru in shranjevanjem.

8. Tehnologije za električna omrežja: Napredne rešitve za digitalizacijo, upravljanje in širitev prenosnih ter distribucijskih omrežij.

Torej, če naš projekt spada v eno od teh strateških prednostnih področij in uresničuje merila, ki so skoraj identična cilju razpisa STEP (zmanjšanje odvisnost EU, diverzifikacija, inovativnost itd...) lahko sami menimo, da je naš projekt strateški projekt in v Obrazcu 2 tudi opišemo skladnost z zgoraj napisanim. Ali kot že omenjeno tukaj pišejo samo projekti, ki so že oddali vlogo ali prejeli potrditev, da je njihov projekt strateški projekt?

ODGOVOR:

Če je projekt priznan kot strateški v skladu z določbami NZIA, potem označite DA in priložite dokazilo pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta, skladnega z aktom o neto ničelni industriji (NZIA).

Če projekt (še) ni priznan kot strateški (ne razpolaga z dokazilom pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta), označite NE ter izpolnite vse rubrike v točki 1.1.

Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 2.

 

70. VPRAŠANJE

Smo skupina podjetij in se nameravamo prijaviti na javni razpis STEP – SPODBUDE ZA RAZVOJ IN PROIZVODNJO STRATEŠKIH TEHNOLOGIJ ZA EVROPO.

Zanima nas, ali je v skladu z razpisnimi pogoji dopustno, da se dve lastniško povezani družbi, in sicer podjetje A d.o.o. in podjetje B d.o.o., ki sta več kot 25 % povezani preko lastništva fizičnih oseb, prijavita na razpis kot vodilna konzorcijska partnerja v dveh (2) ločenih konzorcijih.

V vsakem konzorciju bi posamezna družba nastopala kot edini vodilni konzorcijski partner, konzorcija pa bi bila med seboj ločena. Podjetje A d.o.o. in podjetje B d.o.o. ne bi bila člana v konzorciju drugega povezanega podjetja.

Vljudno prosimo za potrditev, da je takšen način prijave skladen z razpisnimi pogoji.

ODGOVOR:

Pogoji za konzorcije so navedeni v točki 6.2 javnega razpisa. Omejitev glede lastniške povezanosti podjetij velja znotraj posameznega konzorcija. Dve več kot 25 % lastniško povezani podjetji lahko kandidirata na javnem razpisu v različnih konzorcijih.

 

71. VPRAŠANJE

Imamo vprašanje glede javnega razpisa STEP:

V točki 3.2 Pojasnil, se pojasnila dotikajo petega odstavka točke 6.3 pogojev javnega razpisa. Tam se omenjata NZIA in CRMA, kot dokazili za potrditev strateškosti projektov. Če prav razumemo to nista obvezni prilogi, temveč le avtomatsko potrjujeta izpolnjevanje tega pogoja?

Postopek obravnave projektov na NZIA je 30 dni, pri CRMA je 90 dni. Iz razvidnega seznama CRMA Slovenija še nima nobenega potrjenega projekta, in glede na rok prijave 15.4., ga bo do takrat verjetno težko imela, razen če so vloge že v obravnavi.

ODGOVOR:

Da, dokazili potrjujeta, da je projekt strateški v smislu NZIA ali CRMA, in nista obvezni prilogi vloge na javni razpis.

V prijavnem obrazcu (OBRAZEC 1) je označeno, da je dokazilo pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta, skladnega z aktom o neto ničelni industriji (NZIA) potrebno priložiti le v primeru, ča je prijavljeni projekt strateški projekt, priznan z določbami NZIA ter da je dokazilo Evropske komisije o priznavanju strateškega projekta, skladnega z določbami akta o kritičnih surovinah (CRMA) potrebno priložiti le v primeru, da je prijavljeni projekt priznan v skladu z določbami CRMA. V primeru, da prijavitelj ima katerega od navedenih dokumentov in ga priloži vlogi na javni razpis, to pomeni, da se ne bo izvedlo preverjanje izpolnjevanja pogojev iz uredbe STEP, temveč se bo na podlagi priloženega dokumenta štelo, da je za ta projekt že ugotovljena skladnost s cilji uredbe STEP.

Pravilno tudi ugotavljate, da trenutno še noben projekt iz Slovenije ni potrjen kot strateški v smislu NZIA ali CRMA.

Glejte tudi odgovor na vprašanji št. 2 in 69.

 

72. VPRAŠANJE

Naslavljam še eno vprašanje za razpis STEP. 

Prosimo za pojasnilo glede dopustne povezave med moduli v okviru JR STEP. Imamo projekt, kjer bi v Modulu A izvedli RRI aktivnosti (npr. razvoj/optimizacija modularnega koncepta, načrtovanje, validacija rešitev) in uveljavljali stroške dela (ure raziskovalnega/razvojnega osebja) ter druge upravičene stroške Modula A. Rezultati Modula A (znanje, prototipna rešitev, specifikacije) bi se nato uporabili pri Modulu C, kjer bi šli v vzpostavitev/razširitev proizvodnje in uveljavljali investicijske stroške (npr. oprema/stroji). Vprašanje:

72.1.Ali je takšna logika (RRI v Modulu A → implementacija rezultatov v proizvodnjo v Modulu C) dopustna v okviru iste operacije?

72.2.Kako natančno priporočate razmejitev, če se določena oprema uporablja delno v razvojni fazi in nato v proizvodnji (npr. ali se v tem primeru oprema lahko uvrsti v Modul C ali je treba del za RRI uveljavljati kot amortizacijo v Modulu A)?

Ali obstajajo posebne omejitve glede “prenosa rezultatov” iz A v C, ki bi jih morali izrecno upoštevati v opisu aktivnosti in časovnici (da se izognemo očitku, da gre v A za rutinsko proizvodnjo)?

ODGOVOR:

72.1: Da, prijavljen projekt se v tem primeru opravlja v Sklopu 4, kot je določeno v točki 4.2 javnega razpisa.

72.2: V skladu s točko 12.1 javnega razpisa za aktivnosti v Modulu A ni mogoče uveljavljati stroškov nakupa opreme, pač pa je možno uveljavljati stroške amortizacije opredmetenih sredstev/opreme. Za aktivnosti v Modulu C pa je možno uveljavljati stroške nakupa opredmetenih sredstev/opreme. Še posebej je pomembno, da se zagotovi, da pri tem ne pride do dvojnega sofinanciranja oziroma podvajanja dodeljene pomoči. Bodite pozorni predvsem na določila glede upravičenosti stroškov v točkah 5.6.4. in 5.6.5. Pojasnil javnega razpisa.

Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt. Prosimo, upoštevajte določbe javnega razpisa in Pojasnil javnega razpisa, še posebej točke »5 Način in pogoji izvajanja operacij«.

Javni razpis posebnih omejitev glede prenosa rezultatov ne določa.

 

73. VPRAŠANJE

Splošni pogoj na razpisu je ? Višina čistih prihodkov od prodaje prijavitelja oz. v primeru konzorcija posameznega konzorcijskega partnerja v letu 2024 mora biti vsaj enaka vrednosti tretjine načrtovanih upravičenih stroškov prijavitelja/dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu?.

Kaj to pomeni v primeru, če prijavitelj kandidira na dve ali treh konzorcijih (kot konzorcijski partner)? Ali to pomeni, da:

  • je vsakič višina upravičenih stroškov lahko trikratnik prihodkov od prodaje prijavitelja v letu 2024 oz.

  • ali se vrednosti seštevajo, in je lahko višina upravičenih prijavitelja v npr. vseh treh projektih skupaj trikratnik prihodkov od prodaje prijavitelja v letu 2024.

ODGOVOR:

Pogoj se preverja za vsak prijavljen projekt posebej. Vrednosti se med sabo ne seštevajo.

 


74. VPRAŠANJE

zanima me:

74.1.ali je lahko končni produkt tudi sistem (npr. sistem za podporo izbire bivalnega okolja),

74.2.ali mora takšen sitem zadovoljiti vsem trem delom cilja razpisa – kritičnih strateških tehnologij IN nastajajočih strateških tehnologij IN njihovih vrednostnih verig  (torej je vmes povsod IN ali je lahko ALI) – torej sistem bi namreč zadovoljil del cilja, in sicer nastajajočih strateških tehnologij,

74.3.JRO s 40 zaposlenimi je smatrano kot malo, srednje ali veliko podjetje?

ODGOVOR:

74.1 in  74.2: Prosimo, glejte odgovor na 15. in 47. vprašanje.

Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209

74.3: Velikost podjetja se določa v skladu s Prilogo I Uredbe GBER. Velikost posameznih prijaviteljev se bo presojala tekom pregleda prejetih vlog. Pri presoji velikosti število zaposlenih ni edino merilo, ki ga je potrebno upoštevati, temveč se upoštevajo tudi lastniške povezave, vpliv in udeležba javnih organov. V primeru, da je ustanovitelj država, se bo (verjetno) JRO obravnavala kot veliko podjetje.

 

75. VPRAŠANJE

V obrazcu (Obrazec 2) v poglavju 1.1 v zagovarjanju ustreznosti projekta Tehnologije, ki jih obravnava projekt, morajo izpolnjevati vsaj eno od naslednjih zahtev, da veljajo za kritične:

a) na notranji trg Evropske unije prinašajo inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom;

b) prispevajo k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Evropske unije.

Pred utemeljitvijo navajate: Podrobno utemeljite izpolnjevanje obeh zgoraj prikazanih elementov te zahteve. Priporočamo, da k utemeljitvam kot priloge priložite dodatna dokazila.

Predvidevamo, da so ta dokazila lahko na primer še podrobnejša analiza konkurence, kjer je razvidno, da takšna rešitev na trgu še ne obstaja in s tem dokazujemo inovativnost? Ali so kakšni pogoji pri dodatnih dokazilih?

ODGOVOR:

V OBRAZCU 2 mora prijavitelj utemeljiti skladnost s pogojema uredbe STEP oz. s 5 in 6 pogojem javnega razpisa za projekt. Dodatnih zahtev glede dokazil javni razpis ne postavlja.

 

76. VPRAŠANJE

V odgovoru na vprašanje št. 3 ste zapisali, da bodo ob roku za oddajo prijave na voljo le podatki za leto 2024, zato naj bi AJPES bonitetno oceno izdal na podlagi letnih poročil za leto 2024. Vendar to v našem primeru ne drži, saj bo podjetje vse finančne podatke o poslovanju za leto 2025 na AJPES posredovalo že v sredini februarja. Ob pridobitvi bonitetne ocene bo imel AJPES za izračun na voljo tudi podatke iz letnega poročila za leto 2025, na podlagi katerih lahko v  določenih primerih izda bonitetno oceno. Poleg tega razpisna dokumentacija ne določa, da mora biti bonitetna ocena izračunana zgolj na osnovi podatkov iz letnega poročila za leto 2024, temveč določa le obdobje med 16. 3. 2026 in 15. 4. 2026, v katerem mora biti bonitetna ocena pridobljena.

Za izračun bonitetne ocene bomo zaprosili torej šele po 16. 3. 2026, bonitetna ocena pa se bo izračunala iz takratnih razpoložljivih finančnih podatkov. Prosimo za potrditev, da je takšen postopek v redu.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 64. vprašanje.

 

77.  VPRAŠANJE

V zvezi z odgovorom na vprašanje 44. in 45.3. prosimo za še bolj podrobno razlago, ali se članice Univerze v Mariboru, ki se po javnem razpisu štejejo kot posamezne JRO, pri določanju velikosti podjetja obravnavajo kot neodvisna podjetja v smislu Priloge I Uredbe GBER, tako da se njihova velikost ugotavlja izključno na podlagi podatkov posamezne članice, ali pa se štejejo za partnerska podjetja ali povezana podjetja in ali za članice Univerze v Mariboru velja 4. odstavek 3. člena Priloge I Uredbe GBER.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 74.3. vprašanje. Kot ste zapisali, menimo, da je pri presojanju velikosti za članice Univerze v Mariboru relevanten predvsem 4. odstavek 3. člena Priloge I Uredbe GBER.

 

78. VPRAŠANJE

prosim za pojasnilo:

Navajate:

57.3. V OBRAZCU 2 se je potrebno držati predvidenega števila znakov. Morebitno dodatno gradivo v obliki npr.  tabel, grafov, diagramov lahko priložite kot priloge pri posamezni točki obrazca, kot je tam predvideno. Besedilnih prilog (besedilni sestavek) razen v primerih, ko je to izrecno zahtevano v Obrazcu 2, ne prilagajte.

Torej v obrazcu 2, v poglavju kjer navajate: Podrobno utemeljite izpolnjevanje obeh zgoraj prikazanih elementov te zahteve. Priporočamo, da k utemeljitvam kot priloge priložite dodatna dokazila. Torej te priloge so lahko samo slike, grafi? Vsebinskih podrobnih pojasnil ni mogoče prilagati?

Ne razumem zakaj bi slike in grafe prilagali k prilogi, če jih smiselno lahko umestimo v vsebino, saj ne vplivajo na število znakov, ki so omejeni?

Ali OPIS IN UTEMELJITEV [največ 6.000 znakov s presledki]: ne dovoljuje, da med besedilo vnašamo tudi slike (grafe, tabele)?

ODGOVOR:

Obrazec 2 je predviden za pisno predstavitev in utemeljitev prijavljenega projekta, zato upoštevajte omejitev glede števila znakov in presledkov. Morebitne slike in grafe lahko kot PDF dokument priložite prijavnemu obrazcu (OBRAZEC 1) v za to predviden prostor. Besedilne priloge (vsebinsko podrobna pojasnila) so dovoljene za točko 1.1 (utemeljitev skladnosti z zahtevami Uredbe STEP) ter točko 4.1.1 (življenjepisi za referenčni kader v slovenskem in angleškem jeziku). Besedilne priloge naj bodo izčrpne in vsebinsko koncizne.

Prosimo, glejte tudi odgovor na vprašanje 57.3.

 

79.  VPRAŠANJE

V vsebini popolne vloge sta pod točko 20 in 21 navedena dokumenta ali sta to obvezna dokumenta (v primeru da gre za NZIA ali CRMA)? ali le doprineseta dodatne točke in je mogoča prijava tudi pod to brez teh dokumentov?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor pri 71. vprašanju.

Dokumenta ne doprineseta dodatnih točk pri ocenjevanju vloge v skladu z merili v točki 8.1 javnega razpisa.

 

80. VPRAŠANJE

Lahko kot JRO delež lastnega sofinanciranja modula A pokrijemo z nakupom opreme v modulu B, za katerega ne zahtevamo sofinanciranja. Je to dovoljeno, ali sta modula A in B popolnoma ločena z vidika finančne konstrukcije?

ODGOVOR:

V obrazcu Finančni načrt (OBRAZEC 3) je potrebno opredeliti stroške (upravičene in neupravičene) za vsak Modul in vsako vrsto stroška ločeno. Za vsak strošek, ki ga boste kasneje (v primeru potrjenega projekta za sofinanciranje) pri posameznem zahtevku uveljavljali, boste v primeru, da gre za upravičen strošek, dobili povrnjen del sredstev (=sofinanciranje, subvencija) glede na določeno stopnjo sofinanciranja upravičenih stroškov. 

 

81. VPRAŠANJE

prosim za potrditev razumevanja: 

20. V primeru projekta, ki zajema nakup opredmetenih osnovnih sredstev z amortizacijsko dobo, daljšo od 5 let, mora biti z oceno izkazana podnebna odpornost operacije skladno s Smernicami Organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027[11].

Ali moramo oceno priložiti (dokument na podlagi katerega so vzeti podatki v izjavi) ali zadostuje le izjava, ki je priloga razpisa (9 – Izjava krepitev podnebne odpornosti (OBRAZEC 9) 

ODGOVOR:

V primeru, da je amortizacijska doba 5 let ali manj, je potrebno izpolniti preglednico na strani 1 in sicer v razdelku a se označi »DA«, kjer zakoniti zastopnik tudi izjavo podpiše. V razdelku b preglednice 1 je potrebno označiti »NE«. Podpis zakonitega zastopnika v tem primeru na strani 3 obrazca 9 ni potreben.

V primeru, da je amortizacijska doba daljša od 5 let, je potrebno v razdelku a označiti »NE« in v razdelku b označiti »DA«. V nadaljevanju obrazca je potrebno izpolniti vse rubrike v Izjavi o krepitvi podnebne odpornosti in jo na strani tri podpisati s strani zakonitega zastopnika. Podporno dokumentacijo, v kolikor jo imate, navedete v razdelku »priloge k izjavi« in jih priložite k prijavnemu obrazcu (OBRAZEC 1).

Ne glede na to, ali bo amortizacijska doba krajša ali enaka 5 let oziroma daljša od 5 let, je potrebno obrazec 9 oddati v celoti.

 

82. VPRAŠANJE

Tuje podjetje bo pred začetkom aktivnosti ustanovilo podružnico v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Ali morajo njihovi zaposleni, ki bodo prerazporejeni na projekt, delo opravljati v fizičnih prostorih podružnice ali lahko razvojne aktivnosti izvajajo na sedežu matičnega podjetja v tujini?

ODGOVOR:

Javni razpis v točki 4.3 določa, da se bodo operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija. Javni razpis v isti točki določa, da bodo prijavitelji (v primeru konzorcijev tudi posamezni konzorcijski partnerji) upravičeni do sredstev le v primeru, če bodo aktivnosti operacije izvajali v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. To velja tudi za prijavitelja, ki ima sedež v tujini. Če torej prijavljeni projekt zajema razvojne aktivnosti, se morajo le-te izvajati v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in ne na sedežu matičnega podjetja v tujini.

 

83. VPRAŠANJE

Konzorcijski partner bi za namene projekta načrtoval nakup robota (osnovno sredstvo), vendar bi pred končno investicijsko odločitvijo robota vzel v najem. Najem bi bil namenjen izključno izvedbi raziskovalnih aktivnosti (preizkus koncepta, testiranje, validacija parametrov), na podlagi katerih bi se opredelile končne tehnične zahteve in sprejela odločitev o morebitnem nakupu prilagojene (tailor-made) opreme.

Prosimo za pojasnilo, ali se lahko strošek najema takšne raziskovalne opreme, ki je neposredno povezana z izvedbo aktivnosti v Modulu A in je časovno omejena na obdobje testiranja, šteje kot upravičen strošek projekta.

ODGOVOR:

Najem robota ni mogoče šteti med stroške v okviru Modula A. Možni upravičeni stroški v okviru Modula A so navedeni v točki 11.4 javnega razpisa. V zvezi z najemom je v tem smislu možen izključno najem licenčnih računalniških programov/orodij, uporabljenih izključno za operacijo.

 

84. VPRAŠANJE

Prijavitelj bi v okviru modula C sam ''naredil'' stroje. V praksi to pomeni, da se kupijo komponente, ki se knjižijo na osnovna sredstva, zaposleni pa to sami sestavijo v končno obliko stroja. Predvidevamo, da je v takem primeru nakup opreme upravičen (v kolikor jo knjižimo na osnovna sredstva), stroški dela in materiala pa seveda ne, ali to drži?

ODGOVOR:

Drži, kot upravičen strošek se priznajo nabavne cene komponent, ki so knjižena kot osnovna sredstva v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, iz katerih bo podjetje samo sestavilo stroj in ki jih podjetje kupi po običajnih tržnih pogojih. Opozarjamo, da morajo biti ob tem izpolnjene vse zahteve javnega razpisa glede Modula C.

 

85. VPRAŠANJE

Podjetje ima sedež v Zahodni regiji, Poslovno enoto (PE) pa v Vzhodi regiji. Razumemo, da so stroški upravičeni do sofinanciranja zgolj tisti, ki nastajajo v PE (Vzhod). Ali lahko za celovito izvedbo projekta (Modul A), ki na koncu rezultira v končni produkt, v izvedbo projekta vključimo tudi procese/aktivnosti, ki potekajo v Zahodni regiji, kjer stroške ne vodimo kot upravičene (do subvencije)? (t.j. v projektnem planu planiramo/prikažemo pod: Preglednica 12 – Druge aktivnosti, povezane s projektom: H1, H2, …. Rezultat teh aktivnosti sicer prispeva k doseženi višji stopnji TRL.

Namreč, skladno s procesom PLC (Product Life Cycle), se določene funkcije razvojnega procesa izvajajo na lokaciji matičnega podjetja – je pa izvedba teh procesnih funkcij nujno potrebna, da se zagotovi končni produkt.

ODGOVOR:

Javni razpis v točki 4.3 določa, da se bodo operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija. Javni razpis v isti točki določa, da bodo prijavitelji (v primeru konzorcijev tudi posamezni konzorcijski partnerji) upravičeni do sredstev le v primeru, če bodo aktivnosti operacije izvajali v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. To velja tudi za prijavitelja, ki ima sedež v tujini.

Projekt se torej mora izvajati v celoti v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija.

 

86. VPRAŠANJE

Ali se lahko aktivnosti, kot je npr. »Demonstracija prototipa tehnološkega sistema v operativnem okolju« geografsko izvajajo izven Vhodne kohezijske regije…Npr., na ozemlju EU, kjer je/bo vzpostavljeno skupno (EU) operativno okolje za demonstratorje.

ODGOVOR:

Javni razpis v točki 4.3 določa, da se bodo operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija. Javni razpis v isti točki določa, da bodo prijavitelji (v primeru konzorcijev tudi posamezni konzorcijski partnerji) upravičeni do sredstev le v primeru, če bodo aktivnosti operacije izvajali v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. To velja tudi za prijavitelja, ki ima sedež v tujini.

Projekt se torej mora izvajati v celoti v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija.

 

87. VPRAŠANJE

v zvezi z razpisom STEP (december 2025) vas prosimo za naslednja pojasnila:

87.1. Uporaba umetne inteligence pri pripravi vloge V razpisni dokumentaciji je predvidena navedba, ali je bila pri pripravi obrazcev uporabljena umetna inteligenca. Prosimo za dodatna pojasnila:

  • Kaj se v kontekstu tega razpisa šteje kot ?uporaba umetne inteligence??
  • Kakšna je razlika (v vsebinskem, formalnem ali ocenjevalnem smislu), če prijavitelj pri pripravi vloge uporablja umetno inteligenco ali ne?
  • Ali je potrebno kot uporabo umetne inteligence označiti tudi naslednje primere:
    • uporaba orodij umetne inteligence za prevod besedila v angleški jezik
    • uporaba orodij umetne inteligence za slovnično ali slogovno izboljšavo besedila (lektura, preoblikovanje stavkov ipd.)

Prosimo za jasno opredelitev, kateri primeri sodijo pod obveznost označitve uporabe umetne inteligence.

87.2. Opredelitev vrste naložbe v primeru konzorcija

V primeru konzorcijskega projekta nas zanima:

  • Kako se pravilno opredeli vrsta naložbe (npr. diverzifikacija proizvodnje, razširitev zmogljivosti, temeljita sprememba proizvodnega procesa ipd.)?
  • Ali se vrsta naložbe določa na ravni celotnega konzorcijskega projekta ali ločeno za vsakega partnerja glede na njegovo investicijo – npr. če ima vsak partner drugo vrsto investicije?

Prosimo za pojasnilo.

87.3. Dinamika oddaje zahtevkov in časovnica odločitev

Po našem razumevanju je predvidenih šest (6) zahtevkov za izplačilo.

  • Ali to pomeni, da so zahtevki predvideni na polletni ravni (na vsakih šest mesecev)?
  • V kolikor prijavitelj z izvedbo projekta začne takoj po oddaji vloge, ali obstaja možnost, da do oddaje prvega zahtevka odločitev o odobritvi sredstev še ne bo izdana?

ODGOVOR:

87.1. Za uporabo umetne inteligence v okviru tega razpisa se šteje uporaba ali razvoj računalniških metod, ki omogočajo sistemu samodejno sklepanje, napovedovanje, razvrščanje, generiranje ali odločanje na podlagi podatkov z uporabo modelov, ki se učijo iz podatkov ali formaliziranega znanja ter katerih vedenje ni v celoti vnaprej določeno z eksplicitno programiranimi pravili.
V postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev in ocenjevanja vlog se vse vloge obravnavajo enako, ne glede na to, ali so bile pripravljene s pomočjo umetne inteligence ali ne.
Uporaba orodja za strojno prevajanje in urejevalnik besedila ne sodijo v kategorijo umetne inteligence, ki jo je v vlogi potrebno označiti.

87.2. V vlogi se opredeli, kateri Sklop se bo s projektom izvajal. Sklopi lahko vsebujejo en ali kombinacijo več Modulov. V vlogi prijavitelj za vsakega konzorcijskega partnerja opredeli, kateri/e Modul/e bo izvajal. Glede na izbrani/e Modul/e se za vsakega partnerja ločeno izpolni preglednico v Finančnem načrtu (OBRAZEC 3). Glede izvajanja Modulov velja omejitev le za konzorcijskega partnerja, ki je JRO, za katere je določeno, da ne smejo izvajati Modula C. Predvidevamo, da bosta tako projekt sam kot Modul C predstavljala zaokroženo celoto aktivnosti, ki se bodo med seboj povezovale in dopolnjevale, torej bo Modul C zajemal investicijo posameznega podjetja.

Modul C v skladu s točko 4.2 javnega razpisa zajema vzpostavitev ali razširitev proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig.

Subvencija oziroma državna pomoč za ta modul se dodeli v skladu z regionalno shemo državne pomoči (zahteve te sheme so navedene v točki 11.4 javnega razpisa), in sicer za začetne naložbe.

Začetna naložba pomeni naložbo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na eno ali več od naslednjega:

  • vzpostavitev nove poslovne enote,
  • širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote,
  • diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote s proizvodi ali storitvami, ki jih poslovna enota predhodno ni proizvajala ali zagotavljala, ali
  • bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba, v poslovni enoti.

Naložbo, ki jo načrtujete v okviru projekta, presodite po vsebini in ugotovite, v katero od navedenih kategorij spada. Predvidevamo, da bo šlo za eno celovito naložbo. Pri tem bodite pozorni, da bo projekt kot celota izpolnjeval vse pogoje in zahteve javnega razpisa in da bodo cilji projekta glede na izbrane Module postavljeni v skladu z zahtevami v 20. točki javnega razpisa. Bodite tudi pozorni, da se naložba ne bo umetno drobila z namenom pridobiti višjo državno pomoč in da bodo izpolnjene zahteve, povezane z enotnim naložbenim projektom.

Primera, ki ga navajate, glede na preskromne navedene podatke ne moremo komentirati.

87.3. Dinamika oddaje zahtevkov bo opredeljena v pogodbi o sofinanciranju. V vsakem primeru bo možno prvi zahtevek oddati šele po podpisu pogodbe o sofinanciranju, preostali zahtevki pa si bodo predvidoma sledili v razmiku šestih mesecev.

 

88. VPRAŠANJE

Zanima me ali je v Modulu B upravičen strošek najema pilotne eksperimentalne infrastrukture?

ODGOVOR:

V okviru javnega razpisa se v Modulu B upoštevajo sledeče kategorije/vrste upravičenih stroškov:

Investicije v neopredmetena osnovna sredstva – zajemajo stroške neopredmetenih osnovnih sredstev, kupljenih od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture.

Investicije v opredmetena osnovna sredstva – zajemajo Investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva - stroški opredmetenih osnovnih sredstev, kupljenih od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture. Stroški nakupa objektov in zemljišč ter stroški gradnje niso upravičeni do sofinanciranja.

Strošek najema pilotne eksperimentalne infrastrukture torej ne spada med upravičene stroške v Modulu B javnega razpisa.