Ciljni raziskovalni programi |
Razpisi in pozivi |
|
|
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugimi
in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o
znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št.
186/21; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena
Pravilnika o Ciljnih
raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 -
ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP),
Metodologije ocenjevanja prijav za
razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno prečiščeno besedilo,
št. 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, št. 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, št.
6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, št. 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, št.
6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, št. 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, št.
6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, št. 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, št.
6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, št. 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, št.
6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, št. 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, št.
6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, št. 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019,
6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, št. 6319-2/2013-54, z dne 14. 10. 2019, št.
6319-2/2013-55, z dne 28. 10. 2019, št. 6319-2/2013-56, z dne 2. 12. 2019, št.
6319-2/2013-57, z dne 3. 2. 2020, št. 6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, št.
6319-2/2013-59, z dne 14. 9. 2020, št. 6319-2/2013-60, z dne 5. 10. 2020, št.
6319-2/2013-61, z dne 30. 11. 2020, št. 6319-2/2013-62, z dne 4. 1. 2021, št.
6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in
6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija),
Metodologije ocenjevanja in izbora
prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega
programa »CRP 2022« v letu 20222, št. 012-2/2022-39 z dne 10. 3. 2022 (v
nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP),
Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega
razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022, št.
631-32/2021/8 z dne 18. 2. 2022, in na podlagi soglasij: Ministrstva za zunanje
zadeve, št. 020-7/2022/12, z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za notranje zadeve,
št. 430-383/2022/3 (15-04), z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za obrambo, št.
631-3/2022-8, z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za finance, št. 631-1/2021/10, z
dne 14. 3. 2022, Ministrstva za pravosodje, št. 631-2/2020/8, z dne 11. 3. 2022,
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 631-23/2021/6, z dne 11.
3. 2022, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-38/2021/11,
z dne 10. 3. 2022, Ministrstva za okolje in prostor, št. 631-7/2021-2550-12, z
dne 14. 3. 2022, Ministrstva za infrastrukturo, št. 371-13/2021/25-02521752, z
dne 14. 3. 2022, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, št. 631-1/2022/2, z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za javno upravo, št.
010-144/2021/21, z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za zdravje, št. 631-1/2022/7, z
dne 11. 3. 2022, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št.
631-32/2021/14, z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske
uprava Republike Slovenije, št. 353-1/2022-2552-3, z dne 11. 3. 2022,
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada Republike Slovenije za
meroslovje, št. 6400-4/2021/17, z dne 11. 3. 2022, Javne agencije Republike
Slovenije za varnost prometa, št. 3711-2/2021/16, z dne 14. 3. 2022, Ministrstva
za kulturo, št. 631-5/2021-3340-9, z dne 16. 3. 2022 in Službe Vlade Republike
Slovenije za digitalno preobrazbo, št. 631-1/2022/6, z dne 11. 3. 2022,
objavlja
Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa
- Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
- Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
- Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5,
1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22,
1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16,
1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije,
Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike
Slovenije za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje,
- Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica
19a, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana in
- Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, Davčna ulica
1, 1000 Ljubljana.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022
(v nadaljnjem besedilu: javni razpis CRP 2022) je izbor in sofinanciranje
raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega
razpisa v zvezi s pripravo strokovnih podlag za odločanje in oblikovanje
razvojnih in drugih politik na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna
za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.
Javni razpis CRP 2022 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Strategiji
Republike Slovenije 2030 in v dokumentih udeležencev javnega razpisa CRP 2022.
Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.
Področja javnega interesa raziskovalnih projektov so določena s prioritetnimi
vsebinami v okviru težišč »CRP 2022«, in sicer:
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje,
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje,
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti
upravljanja.
Težišča javnega razpisa CRP 2022 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in
drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in
pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter
imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo
ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.
Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno
višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne
osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu CRP 2022.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba
Tematski sklop: 1.1. Zdravo in aktivno življenje
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Odzivnost odraslih prebivalcev na preventivne
javnozdravstvene programe in vzroki za razlike
Cilja:
- raziskava na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije in
Poročilo o opravljeni raziskavi z analizo stanja o prepoznavnosti in
udeležbi v preventivnih programih in o dejavnikih, ki vplivajo na spremembo
vedenja in zdrav življenjski slog; raziskava bo zajela različne segmente
prebivalcev;
- predlog ukrepov za nadaljnjo implementacijo komunikacijske strategije
preventivnih programov.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Priprava kazalnikov za oceno preskrbljenosti naselij z
zelenimi površinami za telesno dejavnost v odprtem prostoru
Cilji:
- dopolnitev teoretičnih in praktičnih izhodišč obravnave prostorskih
dejavnikov za zdravo in aktivno življenje z vidika analize domačih in
mednarodnih raziskav v povezavi z pandemijo Covid-19;
- priprava in testiranje meril in kazalnikov za oceno preskrbljenosti teh
prostorov za aktivni življenjski slog v naseljih, na podlagi prostorskih
dejavnikov in na primeru najmanj dveh izbranih občin (od tega vsaj ena
mestna občina);
- opredelitev tipa in nivoja prostorskih podatkov za uporabo kazalnikov,
analiza obstoječih možnosti njihovega zajema, preveritev njihove
dostopnosti, kakovosti in izračunljivosti zelenih površin za spodbujanje
telesne dejavnosti;
- priprava predlogov za izboljšanje dostopnosti prebivalcev do zelenih površin
v naselju;
- priprava orodja za evalvacijo ustreznosti planiranih in obstoječih
prostorskih pogojev občin za zdrav življenjski slog;
- priprava in utemeljitev predloga za vključitev opredeljenih kazalnikov med
Kazalnike zdravja v občini;
- priprava predloga nadgradnje zajema prostorskih podatkov za potrebe izračuna
in uporabe kazalnikov v natančnosti primerni za uporabo na ravni naselja.
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Evolucija odnosa družbe do konoplje v zadnjih 20 letih s
ključnimi dejavniki
Cilji:
- sistematični pregled in analiza objav glede rastline konoplja v slovenskem
strokovnem in znanstvenem tisku (članki, razprave, zborniki, druge
relevantne objave), njihova kronološka umestitev in sistematizacija z vidika
meta vsebin – glavna spoznanja, priporočila z vidika javnega zdravja in
mednarodni referenčni okvir (najpomembnejše študije in analize na katere se
avtorica oziroma avtor referira);
- sistematični pregled in analiza političnih iniciativ glede rastline konoplja
v Državnem zboru RS;
- sistematični pregled medijskih objav (časopisnih člankov, radijskih oddaj,
televizijskih prispevkov; spletnih objav in drugih medijev), v katerih so
bila izražena mnenja in stališča glede
rastline konoplja, predvsem glede njenih psihoaktivnih učinkovin
(rastlina, kanabisova smola, ekstrakti in tinkture iz kanabisa oziroma
kanabisove smole);
- priprava arhiva strokovnih objav, političnih iniciativ in medijskega
poročanja o konoplji za obdobje 2000 – 2020 (kronološki pregled objav,
iniciativ in poročanja), njihova sistematizacija z vidika meta vsebine –
prevladujoči diskurz, vsebine, najpomembnejši in najpogostejši deležniki;
- kronološka analiza in primerjava poglavitnih trendov glede objav, političnih
iniciativ in medijskega poročanja – kdaj so se uveljavile določene vsebine,
kakšna je bila njihova utemeljitev (znanstvena dokazljivost), kako so se do
teh vsebin opredeljevali preostali deležniki ter strokovna in laična
javnost;
- trendi v zaznavanju dostopnosti, (ne)škodljivosti in razširjenosti uporabe
konoplje med šolajočo se mladino (osnovna šola, srednja šola, visoko
šolstvo) in njihova umestitev v mednarodni prostor (primerjava kazalnikov z
drugimi EU državami);
- izvedba kvalitativne raziskave (fokusne skupine) s predstavniki različnih
družbenih skupin glede odnosa družbe do konoplje v zadnjih 20 letih in o
zaznanih posledicah tega odnosa ter potrebah in možnostih vključevanja
javnozdravstvenega vidika v znanstveni, politični in medijski diskurz o
konoplji;
- izvedba mednarodnega strokovnega posveta s predstavniki ministrstev,
predstavniki politične javnosti, predstavniki medijev in nevladnih
organizacij o potrebah in možnostih vključevanja javnozdravstvenega vidika v
in širši javni diskurz o konoplji;
- priprava smernic in priporočil za poročanje in medijski in javni diskurz o
konoplji in drugih prepovedanih drogah, ki bo temeljil na znanstveno
dokazljivih ugotovitvah in zadnjih spoznanjih na področju javnega zdravja;
- javna predstavitev smernic širši zainteresirani javnosti in vsem
najpomembnejšim deležnikom in izdaja smernic in priporočil v tiskani in
spletni različici;
- poročilo o izsledkih kvalitativne raziskave in glede odnosa družbe do
konoplje v zadnjih 20 letih in o zaznanih posledicah tega odnosa ter
potrebah in možnostih vključevanja javnozdravstvenega vidika v znanstveni,
politični in medijski diskurz o konoplji;
- smernice in priporočila glede medijskega poročanja o konoplji in drugih
prepovedanih drogah in vsebinah s področja javnega zdravja, ki jih je ob tem
potrebno izpostaviti;
- arhiv strokovnih in znanstvenih objav, političnih iniciativ in medijskega
poročanja s področja konoplje za obdobje 2000 – 2020;
- poročilo o zaključkih mednarodnega strokovnega posveta s ključnimi deležniki
o potrebah in možnostih vključevanja javnozdravstvenega vidika v širši
družbeni diskurz o konoplji;
- kvalitativna analiza diskurzivnih trendov glede konoplje in njihova
razčlenitev na ravni meta kazalnikov.
Številka teme: 1.1.4.
Naslov teme: Vloga zdravstvene dejavnosti pri prepoznavi, preprečevanju
in obravnavi težav v duševnem zdravju pri migrantih in beguncih
Cilji:
- proučiti obseg, vrsto in dejavnike tveganj za težave v duševnem zdravju med
begunci in migranti. Pri tem je pomembno proučiti dejavnike tveganja, ki se
nanašajo na življenje pred migracijo, med samo migracijo in izkušnjo po
migraciji. V tem oziru nas bo zanimal tako širši socio-ekonomski kontekst
beguncev in migrantov kot tudi zakonodajni in politični okvir, ki ureja
dostopnost in organiziranost zdravstvene dejavnosti v Sloveniji;
- zbrati primere dobrih praks iz drugih držav in regij na področju
preprečevanja, prepoznave in obravnave težav v duševnem zdravju beguncev in
migrantov v okviru zdravstvene in sorodnih (socialno-varstvenih) dejavnosti;
- pričakovani rezultati: Priporočila in primeri dobrih praks za:
- izboljšano prepoznavo in obravnavo težav v duševnem zdravju beguncev in
migrantov v okviru zdravstvene dejavnosti in širše s primeri dobrih praks v
nacionalnem in v mednarodnem merilu, ki bodo v oporo tudi zdravstvenim
delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z migranti in begunci;
- oblikovanje (javno)zdravstvenih politik na tem področju;
- zmanjševanje javnozdravstvenega bremena, ki ga težave v duševnem zdravju
predstavljajo za državo in lokalne skupnosti.
Številka teme: 1.1.5.
Naslov teme: Ocena tveganja za zdravje ljudi glede na lastnosti hišnega
vodovodnega omrežja (HVO)
Cilji:
- zbrati in ovrednotiti podatke o ugotovljenih neskladnostih v monitoringu
pitne vode v zadnjih petih letih, ki so posledica HVO (s poudarkom na
svincu);
- zbrati in ovrednotiti podatke o preskušanjih pitne vode na parametra svinec
in legionela, ki so jih v zadnjih petih letih izvedli upravljavci vodovodov
in lastniki oziroma upravniki javnih objektov;
- zbrati in analizirati podatke o uporabljenih materialih in izdelkih za HVO v
objektih v javni rabi v Sloveniji;
- raziskati povezave med materiali in izdelki, ki so vgrajeni v HVO in
rezultati preskušanj;
- zbrati in analizirati podatke o uporabljenih načinih preprečevanja
onesnaženja pitne vode z legionelo v HVO v Sloveniji;
- strokovno preveriti možnost dodatnega tveganja za onesnaženje pitne vode
zaradi HVO ter predlagati ukrepe za obvladovanje takega tveganja;
- pripraviti predlog ciljnih preskušanj pitne vode na vsebnosti svinca in
legionele ter morebitnih drugih relevantnih onesnaževal;
- izdelati splošno oceno tveganja za zdravje ljudi glede na lastnosti HVO v
Sloveniji;
- pripraviti predlog splošnega načrta obvladovanja tveganja za zdravje ljudi
glede na lastnosti HVO v Sloveniji.
Številka teme: 1.1.6.
Naslov teme: Ocene tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske
onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s
pitno vodo v Sloveniji
Cilji:
- sistematično zbrati podatke ugotovljenih vrednostih za posamezen kemijski
parameter v posameznem vodnem viru, ki se uporablja za manjši ali srednje
velik sistem za oskrbo s pitno vodo (sistemi, ki oskrbujejo med 50 in 5000
uporabnikov pitne vode), in na samih mestih uporabe v navedenih sistemih
(monitoring virov pitne vode in monitoring pitne vode na mestih uporabe,
notranji nadzor upravljavcev vodovodov, druga preskušanja) za obdobje
zadnjih petih let;
- ugotoviti trende vrednosti posameznih parametrov v pitni vodi;
- ugotoviti področja virov in uporabe pitne vode, kjer podatkov o kemijski
onesnaženosti sploh ni oziroma jih je premalo glede na potencialna tveganja
(obstoj industrije, odlagališča odpadkov, intenzivno kmetijstvo);
- prikazati zbrane in analizirane podatke o kemijski onesnaženosti pitne vode
v informacijskem sistemu oziroma ustvariti ustrezno povezljivost različnih
baz podatkov;
- izvesti splošno oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske
onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s
pitno vodo v Sloveniji;
- pripraviti sistematičen predlog načrta nadaljnjih preskušanj pitne vode na
posameznih malih in srednje velikih oskrbovalnih območjih glede na zahteve
iz evropske direktive o pitni vodi in glede na izdelano splošno oceno
tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijskega onesnaženja pitne vode v
Sloveniji.
Številka teme: 1.1.7.
Naslov teme: Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na
zdravstvene posledice pri ljudeh: modelna študija na primeru cementarne Salonit
Anhovo
Cilji:
- z uporabo dostopnih okoljskih podatkov o kakovosti zunanjega zraka, stanja
voda in stanja tal ter dostopnih zdravstvenih podatkov na obravnavanem
območju v okolici cementarne Salonit Anhovo ugotoviti povezavo med
obratovanjem cementarne Salonit Anhovo na zdravstveno stanje prebivalcev.
Pri tem je treba ugotoviti časovno in prostorsko analizo povezanosti med
okoljskimi in zdravstvenimi podatki na populacijski ravni;
- kolikor obstoječi okoljski podatki iz prejšnjega odstavka niso zadostni, se
izvedejo dodatna vzorčenja in analize okoljskih vzorcev (pilotna raziskava);
- izdelati je treba tudi oceno tveganja izpostavljenosti prebivalcev okoljskim
dejavnikom in vpliv na njihovo zdravje;
- eden izmed ciljev je ugotoviti obseg območja vpliva Salonita Anhovo na
kakovost zunanjega zraka, pri čemer se uporabljajo ustrezni disperzijski
modeli širjenja onesnaženosti zraka;
- na podlagi rezultatov študije se podajo ugotovitve za izboljšanje stanja
okolja in zdravja.
Številka teme: 1.1.8.
Naslov teme: Novi trendi na področju kajenja po uveljavitvi zakonodaje
iz leta 2017 s predlogi za ukrepanje s poudarkom na neenakostih
Cilji:
- zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz
drugih držav glede novih ukrepov nadzora nad tobakom (strategije za končanje
epidemije tobaka oziroma ''endgame'' strategije) za doseganje cilja
Slovenija brez tobaka 2040 in priprava predlogov ukrepanja;
- izvesti kvantitativno raziskavo med mladostniki o učinkih zakonodaje (4. val
raziskave o vrednotenju učinkov ZOUTPI) in podpori morebitnim novim ukrepom;
- izvesti kvantitativno raziskavo med odraslimi o učinkih zakonodaje in
podpori morebitnim novim ukrepom (zunanji izvajalec raziskave);
- pripraviti pregled dostopnih podatkov o obsegu uporabe novih in porajajočih
se tobačnih in nikotinskih izdelkov v Sloveniji in opraviti dodatne analize
po različnih neodvisnih dejavnikih, tudi glede neenakosti v uporabi, ter
analize trendov v uporabi;
- izvesti kvalitativne raziskave (fokusne skupine) med mladimi in odraslimi za
pridobitev stališč, prepričanj, zaznav, znanja, razlogov za uporabo, načina
uporabe, zaznanih škodljivih učinkov, situacij ob uporabi, pristopih tobačne
industrije k promociji teh izdelkov;
- zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz
drugih držav glede regulacije teh izdelkov;
- zbrati in pregledati najnovejšo dostopno pregledno literaturo o vplivu teh
izdelkov na zdravje;
- pripraviti pregled dostopnih podatkov o neenakostih v kajenju v Sloveniji in
opraviti dodatne analize po različnih neodvisnih dejavnikih za
identifikacijo najranljivejših skupin ter analize trendov;
- zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz
drugih držav za zmanjševanje neenakosti v kajenju;
- pripraviti pregled dostopnih podatkov o neenakostih v izpostavljenosti
tobačnemu dimu v Sloveniji in opraviti dodatne analize po različnih
neodvisnih dejavnikih za identifikacijo najranljivejših skupin ter analize
trendov;
- izvesti raziskavo o delovanju občin v Sloveniji na področju zmanjševanja
izpostavljenosti tobačnemu dimu in prepoznati dobre prakse širitve števila
okolij brez tobačnega dima v lokalnem okolju v Sloveniji;
- izvesti kvalitativno raziskavo (fokusne skupine) o izpostavljenosti aerosolu
povezanih izdelkov v domačem okolju;
- zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz
drugih držav za zmanjševanje neenakosti v izpostavljenosti tobačnemu dimu;
- pripraviti skupno poročilo analiz in pregledov literature s predlogi
ukrepov;
- pripraviti gradiva in komunikacijska orodja ter izvesti izobraževanja za
različne ciljne populacijske skupine (zdravstveni delavci, pedagoški
delavci, starši mladoletnih otrok, politični odločevalci, mediji, družbeni
mediji in drugi kanali, splošna javnost in posebej mladi);
- predstaviti spoznanja širši strokovni javnosti in političnim odločevalcem.
Razširiti gradiva, posnetke izobraževanj in komunikacijska sporočila v
okviru vseh različnih ciljnih populacijskih skupin in splošne javnosti;
- znanstvena monografija s predstavitvijo podatkov in pregledi literature za
vsa vključena področja ter s predlogi ukrepov;
- poročila, prispevki in članki iz posameznih izvedenih raziskav, objave v
različnih strokovnih virih;
- gradiva in komunikacijska orodja za različne ciljne populacijske skupine
(zdravstveni delavci, pedagoški delavci, politični odločevalci, mediji,
družbeni mediji in drugi kanali, splošna javnost in posebej mladi);
- izobraževanja, predstavitve in različne komunikacijske aktivnosti za
različne ciljne populacijske skupine;
- poročilo vrednotenja izvedenih pristopov.
Številka teme: 1.1.9.
Naslov teme: Razvoj modela celostnega preventivnega programa za otroke
in mladostnike na področju psihoaktivnih snovi (PAS) in nekemičnih zasvojenosti
Cilji:
- zbrati in pregledati vse dostopne dobre prakse s področja na dokazih
temelječe učinkovite preventive pred uporabo psihoaktivnih snovi (PAS) in
nekemičnih zasvojenosti za otroke in mladostnike s tujine in Slovenije (NVO
delovanja);
- zbrati in pregledati vso dostopno najsodobnejšo literaturo s področja na
dokazih temelječe učinkovite preventivne pred uporabo psihoaktivnih snovi
(PAS) in nekemičnih zasvojenosti za otroke in mladostnike;
- izvedba kvalitativne raziskave z izvajalci vzgoje za zdravje za bodoče
starše in drugimi ključnimi deležniki glede potreb in možnosti vključevanja
vsebin v obstoječe programe vzgoje za zdravje za bodoče starše;
- narediti poglobljeno analizo razpoložljivih nacionalnih anketnih podatkov iz
leta 2018, 2020 in 2021 s področja zdravja in z zdravjem povezanih vedenj
ter nekemičnih zasvojenosti med mladostniki z namenom prepoznavanj ključnih
izzivov in novih ranljivosti v pred- in post- covidnem času;
- pripraviti in izvesti primerljivo raziskavo (kot med všolanimi mladostniki)
na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj in nekemičnih
zasvojenosti med mlajšimi odraslimi, ki niso vključeni v formalno
izobraževanje ali delovni proces (udeleženci PUMO);
- poglobljeno analizirati podatke iz raziskave med mlajšimi odraslimi, ki niso
vključeni v formalno izobraževanje ali delovni proces;
- pripraviti in izvesti kvalitativno raziskavo med mladostniki z namenom
poglobljenega razumevanja post covidne situacije, posledic in potreb, novih
(digitalnih) ranljivosti in izzivov mladostnikov na področju zdravja in z
zdravjem povezanih vedenj in nekemičnih zasvojenosti;
- na podlagi vseh pridobljenih podatkov identificirati nove – digitalne in
druge ranljivosti ter najbolj ranljive skupine mladostnikov;
- izvedba kvalitativne raziskave (fokusne skupine) s predstavniki vrtcev in
šol in drugimi ključnimi deležniki glede potreb in možnosti vključevanja
preventivnih aktivnosti in vsebin v vzgojnoizobraževalne zavode;
- izvedba strokovnega posveta s predstavniki vzgojnoizobraževalnih zavodov,
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za zdravje in
Zavoda za šolstvo glede potreb in možnosti vključevanja preventivnih
aktivnosti in vsebin v vrtčevsko in šolsko okolje;
- priprava predloga razvojnega modela celostnega preventivnega programa za
otroke in mladostnike na področju PAS in nekemičnih zasvojenosti;
- priprava predloga možnosti sodelovanja z vzgojnoizobraževalnimi zavodi in
predloga implementacije modela celostnega preventivnega programa za otroke
in mladostnike;
- predstavitev predloga razvojnega modela celostnega preventivnega programa za
otroke in mladostnike, implementacije modela in možnosti sodelovanja z
vzgojnoizobraževalnimi zavodi ključnim partnerjem oz. deležnikom;
- gradivo s povzetkom pregleda primerov dobrih praks s področja na dokazih
temelječe učinkovite preventive pred uporabo PAS in nekemičnih zasvojenosti
za otroke in mladostnike s tujine in Slovenije (NVO delovanja);
- gradivo s povzetkom pregleda dostopne literature o na dokazih temelječi
učinkoviti preventivi pred uporabo PAS in nekemičnih zasvojenosti za otroke
in mladostnike v vzgojnoizobraževalnimi zavodi;
- poročilo z izsledki kvalitativne raziskave z izvajalci vzgoje za zdravje za
bodoče starše in drugimi ključnimi deležniki o potrebah in možnostih
vključevanja preventivnih aktivnosti in vsebin v obstoječe programe vzgoje
za zdravje bodočih staršev;
- poročilo z izsledki kvalitativne raziskave s predstavniki vrtcev, šol in
drugimi ključnimi deležniki o potrebah in možnostih vključevanja
preventivnih aktivnosti in vsebin v vrtčevsko in šolsko okolje s predlogi
ukrepov;
- poročilo o zaključkih strokovnega posveta s ključnimi deležniki glede potreb
in možnosti vključevanja preventivnih aktivnosti in vsebin v vrtčevsko in
šolsko okolje;
- poročilo o opravljeni raziskavi izpostavljenosti zaslonom;
- predlog razvojnega modela celostnega preventivnega programa za otroke in
mladostnike na področju PAS in nekemičnih zasvojenosti za vrtčevsko in
šolsko okolje s predlogom implementacije;
- poročilo o analizah glede ključnih izzivov in novih ranljivosti med otroci
in mladostniki v post-covidnem času;
- poročilo iz kvalitativne raziskave med mladostniki o posledicah, potrebah,
novih (digitalnih) ranljivostih in izzivih otrok in mladostnikov na področju
zdravja in z zdravjem povezanih vedenj ter nekemičnih zasvojenosti;
- poglobljena analiza razpoložljivih nacionalnih anketnih podatkov iz leta
2018, 2020 in 2021 s področja zdravja in z zdravjem povezanih vedenj ter
nekemičnih zasvojenosti med mladostniki.
Številka teme: 1.1.10.
Naslov teme: Ustno zdravje v populaciji in načini oskrbe zob z materiali
brez živega srebra
Cilji:
- analiza stanja na področju ustnega zdravja populacije iz vidika (regijske)
dostopnosti, tudi stroškovne, do zobozdravstvenih storitev in načinov
oskrbe zob z materiali brez živega srebra;
- pridobitev znanj in kliničnih izkušenj na področju sodobnih, minimalno
invazivnih preparacij zob;
- pridobitev znanstvenih dokazov za izbiro optimalnih materialov (cement,
bloki) za oskrbo s CAD/CAM tehnologijo;
- časovna in stroškovna optimizacija posegov in postopkov pri uporabi CAD/CAM
tehnologije;
- razvoj in preverjanje orodij za kakovostno in varno oskrbo pacientov s
CAD/CAM tehnologijo;
- primerjalna analiza in ocena različnih načinov oskrbe zob z materiali brez
živega srebra (dostopnost, izvedljivost, finančne posledice, posledice na
ustno zdravje populacije, kazalniki kakovosti).
Številka teme: 1.1.11.
Naslov teme: Ocena potreb, prepoznava kazalnikov in izdelava modela
organizacije onkološke paliativne oskrbe na nacionalni ravni
Cilji:
- oceniti trenutno stanje potreb po onkološki paliativni oskrbi in dane
možnosti obravnave v lokalnih okoljih;
- izvesti projekcijo potreb po onkološki paliativni oskrbi na nacionalni ravni
do leta 2040;
- izdelava matrike, ki vključuje prepoznane kazalnike za vključevanje v
osnovno in specializirano onkološko paliativno oskrbo;
- v pilotnem projektu raziskati specifične potrebe bolnikov in njihovih
svojcev onkološke paliativne oskrbe;
- na podlagi ugotovitev dopolniti in prilagoditi načrt za nadaljnji razvoj
onkološke paliativne oskrbe v Sloveniji;
- izdelava priporočil, ki bodo podlaga za obravnavo drugih bolnikov z
neozdravljivimi bolezenskimi stanji.
Številka teme: 1.1.12.
Naslov teme: Analiza učinkov prenosa dela storitev za duševno zdravje s
sekundarne na primarno zdravstveno raven
Cilj:
- učinkovito načrtovanje in ocena posledic (gospodarnost, kakovost, varnost,
učinkovitost, skladnost z načelom enakopravnosti dostopa do storitev za
duševno zdravje itd.) prenosa dela storitev za duševno zdravje (ambulantna
dejavnost, skupnostna psihiatrija, dnevna bolnišnica ipd.) s sekundarne na
primarno zdravstveno raven.
Številka teme: 1.1.13.
Naslov teme: Predlog forenzične psihiatrije za mladoletnike v Sloveniji
Cilj:
- izdelava elaborata o izvajanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega
zdravljenja mladoletnikov v zdravstvenem zavodu in na prostosti, z
mednarodno primerjavo.
Številka teme: 1.1.14.
Naslov teme: Raziskava o izvajanju celostne rehabilitacije onkoloških
bolnikov za Centre za krepitev zdravja 2022-2024
Cilji:
- identificirati področja za razvoj zdravstvenih storitev celostne onkološke
rehabilitacije na primarnem nivoju, kot so kognitivni upad in utrudljivost;
- s sodelovanjem strokovnjakov med primarnim in terciarnim nivojem
zdravstvenega varstva pripraviti celostno storitev za obravnavo bolnikov na
primarnem nivoju;
- napotiti bolnike na te storitve in spremljati ter preučevati učinke
implementirane zdravstvene storitve;
- pripraviti oceno stroškov potrebnih resursov za izvedbo te zdravstvene
storitve za vse onkološke bolnike na državni ravni;
- v sodelovanju s Centri za krepitev zdravja (CzK) razviti in implementirati
vsaj dve storitvi na področju celostne rehabilitacije za onkološke bolnike,
ki jih predvidevajo strokovne smernice in klinične poti. V sklopu raziskave
bodo merjeni učinki intervencije in zadovoljstvo bolnikov, ki bodo deležni
obravnave v lokalnem okolju, pripravljena pa bo tudi ocena resursov za
implementacijo te storitve na državni ravni.
Številka teme: 1.1.15.
Naslov teme: Pilotna raziskava o individualizirani celostni
rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesja in danke 2022-2024
Cilji:
- ugotoviti potrebe po posameznih sklopih celostne rehabilitacije na
reprezentativnem vzorcu bolnikov z RDČD, kar bo podlaga za načrtovanje
potreb po kadrih za potrebe CR teh bolnikov na nivoju cele države;
- na podlagi izkušenj iz prakse predlagati ustrezne prilagoditve smernic in
klinične poti CR bolnikov z RDČD;
- s pomočjo kontrolne skupine bolnikov, ki jim storitev celostne
rehabilitacija ni bila ponujena, oceniti, ali se je kakovost življenja
bolnikov vključenih v predlagan sistem celostne rehabilitacije izboljšala,
ter ugotoviti, kako je intervencija vplivala na trajanje bolniškega staleža
in invalidsko upokojevanje;
- na reprezentativnem vzorcu bolnikov z rakom debelega črevesja in danke
(RDČD) oceniti ustreznost predlagane klinične poti celostne rehabilitacije
(CR), ugotoviti potrebe po posameznih sklopih CR, predlagati ustrezne
prilagoditve/izboljšave smernic in klinične poti CR bolnikov z RDČD in s
pomočjo kontrolne skupine oceniti, ali se je kakovost življenja ter vračanje
na delo bolnikov vključenih v predlagan sistem CR izboljšalo in zmanjšalo
invalidsko upokojevanje.
Številka teme: 1.1.16.
Naslov teme: Vpliv zdravstvene pismenosti na sprejemanje odločitev glede
cepljenja
Cilji:
- oblikovati, preizkusiti in validirati inštrument za merjenje zdravstvene
pismenosti specifičen za slovenski prostor;
- opisati in razložiti pomen zdravstvene pismenosti v povezavi s cepljenjem;
- identificirati ključne elemente, ki vplivajo na odnos do cepiv (cepljenja),
namen odločitve za celjenje ter sprejemanje odločitev glede izvedbe
cepljenja;
- identificirati in opredeliti morebitne ukrepe za povečanje zaupanja v
cepljenje.
Številka teme: 1.1.17.
Naslov teme: Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi
Cilja:
- pripravljeni predlogi ukrepov, ki postanejo predmet strateških dokumentov na
področju dolgotrajne oskrbe, s katerimi se načrtuje in izvaja promocijo
poklicev na področju dolgotrajne oskrbe v naslednjem petletnem obdobju;
- promocija poklicev na področju dolgotrajne oskrbe.
Številka teme: 1.1.18.
Naslov teme: Izdelava predloga podatkovnega modela za enotni nacionalni
eKarton
Cilj:
- izdelava predloga podatkovnega modela (in preslikava na ustrezne OpenEHR
arhetipe ali predloge arhetipov, ki bi jih bilo smiselno uporabiti) na
podlagi podatkov, ki se že zbirajo, ali se bi za klinične odločitve, prehode
med ravnmi in spremljanje kakovosti obravnave morali spremljati.
Številka teme: 1.1.19.
Naslov teme: Izdelava predloga modela vrednotenja klinične in stroškovne
učinkovitosti rešitev telezdravja
Cilj:
- izdelava predloga modela presoje klinične in stroškovne učinkovitosti
obravnave telezdravja na daljavo.
Številka teme: 1.1.20.
Naslov teme: Varnost pacientov - kultura varnosti pacientov
Cilji:
- oblikovati in psihometrično testirati inštrumente za merjenje zdravstvene
kulture varnosti pacientov za bolnišnice (sekundarna raven), ZD (primarno
zdravstvo), specialistične ambulante, zdravstveni del SVZ -jev in lekarne v
skupnosti;
- oceniti in zapisati vpliv kulture varnosti na dogajanje preprečljivih
škodljivih dogodkov;
- ugotoviti priložnosti za izboljšave varnosti pacientov;
- priporočiti izvajalcem zdravstvene dejavnosti ukrepe in vpeljavo varoval v
procese za preprečevanje napak.
Številka teme: 1.1.21.
Naslov teme: Vpliv športne/gibalne aktivnosti na ekonomske in družbene
stroške zdravja
Cilji:
- sistematičen pregled mednarodnih raziskav o pozitivnih in negativnih učinkih
športne/gibalne aktivnosti na zdravje posameznika in družbe;
- ocena pozitivnih in negativnih učinkov športnih/gibalnih aktivnosti na
zdravje v Sloveniji;
- identifikacija zdravstvenih stanj, na katere redna športna/gibalna aktivnost
najbolj vpliva;
- izdelava teoretičnega okvirja ekonomskega in družbenega vrednotenja učinkov
športnih/gibalnih aktivnosti na zdravje;
- okvirna ocena ekonomskih in družbenih učinkov preko njegovega vpliva
športne/gibalne dejavnosti na zdravje v Sloveniji.
Številka teme: 1.1.22.
Naslov teme: Izhodišča za vzpostavitev sistema za identifikacijo in
izmenjavo meroslovnih potreb na področju biokemijske analitike na primeru metode
verižne reakcije s polimerazo (PCR)
Cilji:
- opredelitev izhodišč za vzpostavitev centralnega sistema za identifikacijo
in izmenjavo meroslovnih potreb na področju kemije, biologije in medicine na
primeru biokemijske analitike z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR) z
namenom hitrejšega in učinkovitejšega reagiranja v primeru kriznih situacij
oziroma novih potreb po merjenjih;
- identifikacija meroslovnih potreb na področju kemije, biologije in medicine
na primeru biokemijske analitike z metodo verižne reakcije s polimerazo
(PCR);
- opredelitev načina zagotavljanja meroslovne sledljivosti pri določevanju
SARS- CoV-2 s PCR metodo.
Tematski sklop: 1.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in
delo
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Prepoznavanje potreb in oblikovanje kriterijev za izvajanje
medsebojne psihološke podpore reševalcem na področju zaščite, reševanja in
pomoči - PSIHTRI
Cilji:
- preučiti možnosti triaže pred izvajanjem psihološke podpore in pomoči za
reševalce v sistemu zaščite, reševanja in pomoči;
- preučiti akutne težave, ki jih ima reševalec po intervenciji za izdelavo
psihičnega statusa z namenom presejanja za morebitno psihološko podporo ali
pomoč;
- določitev kriterijev za psihološko medsebojno pomoč;
- preučiti možnosti triažne metodologije in izdelava triažnega algoritma;
- izdelava aplikacije za praktično uporabo na pametnih telefonih, ki deluje
brez stalnega dostopa do interneta (off-line) v mobilnih operacijskih
sistemih android in iOS.
Številka teme: 1.2.2.
Naslov teme: Dvig sporazumevalne zmožnosti romskih otrok – priprava
instrumentarija za merjenje sporazumevalne zmožnosti romskih otrok in učencev v
romskem jeziku
Cilji:
- razvoj sporazumevalnih zmožnosti romskih otrok kot enem od pogojev za
zagotavljanje vključujočega in pravičnega izobraževalnega sistema;
- zagotavljanje ohranjanja lastne kulturne identitete, večje uspešnosti v
šoli, nadaljevanja šolanja in pridobitve izobrazbe;
- izdelava posnetka trenutnega stanja na področju sporazumevalnih zmožnosti
romskih otrok in učencev v romskem jeziku;
- izdelava in pilotiranje instrumentarijaza merjenje sporazumevalne zmožnosti
romskih otrok in učencev v romskem jeziku.
Številka teme: 1.2.3.
Naslov teme: Spremljanje in izboljšanje individualne pomoči
(intervencij) učencem v COVID in post-COVID razmerah – področje anksioznosti,
premagovanje občutka tesnobe
Cilji:
- zasnovati, implementirati in ovrednotiti merjenje anksioznosti učenca ob
izvajanju aktivnosti, pri kateri doživlja povečano anksioznost, z namenom
prilagajanja aktivnosti za zmanjšanje anksioznosti;
- učinkovitejše učenčevo učenje zaznavanja intenzivnosti simptomov
anksioznosti za njihovo boljše obvladovanje;
- prilagoditev in personalizacija sistema izvajanja individualne pomoči
učencu med izvajanjem učne aktivnosti. Učenec hitreje in bolje prepoznava
naraščanje lastne anksioznosti, učitelj oz. izvajalec pomoči dovolj zgodaj
intervenira, učencu prilagodi učni proces in s tem prepreči slabše
funkcioniranje učenca zaradi pretirane anksioznosti;
- učenec se nauči boljšega obvladovanja anksioznosti, pridobiva pozitivne
izkušnje obvladovanja anksioznosti, izboljša se učna uspešnost in učenčeva
samopodoba;
- izboljšan vpogled svetovalcev in pedagogov v mehanizme proženja
anksioznosti, ki temelji na objektivnih podatkih, pridobljenih s sodobnimi
senzorskimi tehnologijami;
- izboljšana priporočila za delo z učencem v šolskem in domačem okolju, ki jih
na podlagi rezultatov projekta podajo strokovnjaki svetovalci za posameznega
otroka staršem in pedagoškim delavcem;
- šola kot institucija izboljša postopke dodeljevanja pomoči učencem vključno
z vključevanjem zunanje pomoči;
- razvoj tehnologij za spremljanje učnih procesov na podlagi objektivnih
meritev kot podlaga za razvoj podpore učenju in poučevanju v normalnih in
posebnih razmerah;
- možnost razširitve na druga področja s situacijsko animoznostjo kot so
učenje jezikov, govorni nastopi, ocenjevanje znanja ipd.
Tematski sklop: 1.3. Dostojno življenje za vse
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Mobilnostna revščina v RS
Cilji:
- natančna teoretska opredelitev pojma mobilnostne revščine na podlagi
literature in njene implikacije v ekonomski situaciji v RS;
- analiza ključnih dokumentov in aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti
v odnosu do mobilnostne revščine na ravni Slovenije in EU;
- določitev metodologije za analizo stanja in identifikacijo mobilnostne
revščine v njeni primarni in sekundarni obliki v RS;
- določitev praga mobilnostne revščine;
- identifikacija skupin prebivalcev v RS, ki jih zadeva mobilnostna revščina;
- identifikacija mehanizmov, ki povzročajo ali bodo v prihodnje potencialno
povzročali mobilnostno revščino;
- identifikacija območij v RS, v katerih je mobilnostna revščina najbolj
izrazita;
- priprava scenarijev stanja na področju mobilnostne revščine ob napovedi
rasti cen energentov in osebnih vozil;
- priprava predlogov ukrepov za omilitev obsega mobilnostne revščine oz. njene
rasti;
- komunikacija s ključnimi javnostmi.
Številka teme: 1.3.2
Naslov teme: Analiza konceptualnih zasnov informacijske in tehnične
sistemske podpore invalidom za povečanje socialne vključenosti
Cilji:
- analiza zakonskih obveznosti javnega sektorja (npr. upravnih enot, šol,
zdravstvenih domov) na področju dostopnosti, arhitekturnega in
informacijskega prilagajanja invalidom;
- iz že evidentiranih novih naprav in pripomočkov je potrebno oblikovati
skupine naprav, ki bodo tehnično izvedljive, dovolj poceni za financiranje
in primerne za uporabo invalidov;
- pripravljena predloga za objavo že evidentiranih novih pripomočkov in naprav
ter novih skupin pripomočkov in naprav za spletno stran MDDSZ.
Številka teme: 1.3.3
Naslov teme: Identifikacija ukrepov, virov financiranja in njihova
učinkovitosti na področju zmanjševanja revščine in tveganja revščine
Cilji:
- identifikacija in analiza pravic, ki se izplačujejo iz sredstev sektorja
država in humanitarnih organizacij oziroma nevladnih organizacij v javnem
interesu ter analiza sistema dodeljevanja socialnih transferjev v Republiki
Sloveniji, ki sledi razvojnemu cilju Strategije razvoja Slovenije 2030 za
dostojno življenje za vse;
- priprava predloga ciljev in ukrepov za zmanjševanje revščine in tveganje
revščine za sledenje načela socialne države, da z aktivnimi ukrepi država
vsakomur zagotovi možnost za dostojno življenje, opolnomočenje in spodbud za
delo;
- priprava ciljev in ukrepov za zmanjšanje revščine, tveganje revščine in
opolnomočenje, nosilcev ukrepov, potrebnih finančnih sredstev,
identifikatorjev za ugotavljanje uspešnosti realizacije zastavljenih ciljev
ter način poročanja o izvajanju;
- priprava možnih (organizacijskih in vsebinskih) sprememb za prenovo sistema
pravic do javnih sredstev;
- vzpostavitev sistema sodelovanja deležnikov, ki so odgovorni za zasledovanje
cilja zmanjševanja revščine, tveganja revščine in opolnomočenja prek sistema
socialnih transferjev;
- s kazalniki se identificirajo vsa sredstva upravičencev in njihov vpliv na
zmanjšanje revščine, tveganje revščine in opolnomočenje.
Številka teme: 1.3.4.
Naslov teme: Fenomenološka in etiološka analiza čustvenih in vedenjskih
težav oziroma motenj ter izdelava didaktičnih pristopov za posamezne podtipe
težav oziroma motenj
Cilji:
- priprava teoretičnih izhodišč z vidika analize ugotovitev v tujini in
kontinuuma dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami oziroma
motnjami;
- izdelava inštrumentarija za prepoznavanje ter identifikacija čustvenih in
vedenjskih težav oziroma motenj v slovenskih vrtcih, osnovnih šolah,
osnovnih šolah s prilagojenim programom, srednjih šolah in zavodih za vzgojo
in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami glede na
posamezne podskupine po kontinuumu težav oziroma motenj in analiza
pojavnosti;
- analiza vzrokov za nastanek čustvenih in vedenjskih težav oziroma motenj v
posameznih podskupinah po kontinuumu od manjših vedenjskih težav do
najtežjih oblik vedenjskih motenj;
- priprava predlogov didaktičnih pristopov oziroma metod dela za posamezno
podskupino po kontinuumu težav oziroma motenj;
- izdelava predlogov za sistemske spremembe na področju prepoznavanja težav
oziroma motenj, didaktičnih pristopov oziroma metod dela in izobraževanja
strokovnih delavcev ter sodelovanja s pedopsihiatrično in drugimi strokami.
Tematski sklop: 1.4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne
identitete
Številka teme: 1.4.1.
Naslov teme: Kulturna dediščina stavb v lasti Republike Slovenije, v
upravljanju Ministrstva za pravosodje in v uporabi pravosodnih organov
Cilji:
- opraviti pregled stavbnega fonda v lasti Republike Slovenije, upravljanju
Ministrstva za pravosodje ter v uporabi pravosodnih organov z
identificiranjem in sortiranjem objektov glede na stopnjo varstva kulturne
dediščine (s poudarkom na identificiranju in evidentiranju omejitvenih
pogojev pri posegih - rekonstrukcijah stavbnega fonda);
- glede na stopnjo varstva kulturne dediščine, pripraviti popise elementov
kulturne dediščine in na podlagi le-teh preveriti skladnost z registrom
kulturne dediščine v okviru razpoložljivih podatkov ter popisati morebitna
neskladja;
- evidentirati morebitna neskladja v zvezi z podatki o kulturno-varstvenih
vidikih v prilogi B Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta
2050 (D-SEPS);
- za potrebe evidence NEPIS (nepremičninski prostorski informacijski sistem
Ministrstva za pravosodje) pripraviti opise in glede na stopnjo varstva
dediščine tudi slikovno gradivo za vnos;
- določiti omejitve, ki onemogočajo vzpostavitev primerne dostopnosti za
funkcionalno ovirane osebe in druge omejitve, ki jih je mogoče določiti za
potrebe prenov objektov, zaradi kulturno-varstvene zaščite posameznih
objektov.
Tematski sklop: 1.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 1.7.1.
Naslov teme: Socialne in zaposlovalske politike za učinkovito
integracijo dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami na trg dela
Cilji:
- pregled in analiza mednarodnih socialnih in zaposlovalskih politik pri
spodbujanju integracije dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami
na trg dela (sodelovanje med zaposlovanjem, socialo in zdravstvom, ukrepi za
delodajalce in brezposelne osebe ter prilagojene oblike delovnega
vključevanja in zaposlovanja teh oseb);
- pregled in analiza uspešnosti in učinkovitosti mednarodnih ukrepov na
področju delovne aktivacije dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi
ovirami (poudarek na ukrepih za delodajalce in brezposelne osebe);
- pregled in analiza dobrih praks sistemskega sodelovanja med sektorji
sociale, zaposlovanja in zdravstva. Katere prakse drugih držav bi bilo
smiselno prilagoditi in vpeljati v slovensko okolje? Primerljivost sistemov,
zakonskih podlag, sistemskih ureditev sodelovanja, oblik in načinov
sodelovanja pri spodbujanju integracije dolgotrajno brezposelnih oseb s
kompleksnimi ovirami pri integraciji na trg dela;
- mednarodni pregled in analiza uspešnosti prilagojenih oblik zaposlovanja in
delovnega vključevanja dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami
(oblike, načini, ureditev v pokojninski in delovno pravni zakonodaji);
- oblikovanje predlogov za izboljšanje sistemskega sodelovanja med sektorji
zaposlovanja, sociale in zdravstva, s ciljem integracije na trg dela,
ohranjanja in izboljšanja delazmožnosti ter zagotavljanja ustreznih storitev
osebam s težavami v duševnem zdravju (ter s tem povezane sistemske in
zakonodajne spremembe) na podlagi proučenih uspešnih tujih praks;
- na podlagi analize dobrih mednarodnih praks oblikovanje predlogov za delovno
vključevanje in prilagojene oblike zaposlovanja za osebe s težavami v
duševnem zdravju, ki niso invalidi;
- oblikovanje priporočil in predlogov za nove oblike delovnega vključevanja in
prilagojenih oblik zaposlovanja ter s tem povezane sistemske spremembe
(tudi zakonodajne) na podlagi proučenih uspešnih tujih praks; Predlogi
programov za delovno vključevanje oseb z nižjo delovno učinkovitostjo, ki ni
posledica invalidnosti, s ciljem kreiranja ciljni skupini prilagojenih
rešitev (posebni programi aktivne politike zaposlovanja, razvoj sistemske
podpore socialnemu podjetništvu, nove oblike vključevanja v pokojninsko
invalidsko zavarovanje…).
Tematski sklop: 1.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 1.8.1.
Naslov teme: Metodologija in izračun celovitega ogljičnega odtisa
Ministrstva za obrambo
Cilja:
- opredeljen in izračunan ogljični odtis delovanja ministrstva v RS skupno in
po organih v sestavi: SV in URSZR, ki bo služil kot osnova za ugotavljanje
zniževanja ogljičnega odtisa pri načrtovanju in izvedbi projektnih
aktivnosti energetske učinkovitosti in zniževanju ogljičnega odtisa;
- pridobitev izhodiščnega ogljičnega odtisa, ki bo služil za izdelavo
strategije zelenega prehoda ministrstva in organov v sestavi ter bo omogočal
merljivo učinkovitost izvedenih aktivnosti.
Tematski sklop: 1.10. Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 1.10.1.
Naslov teme: Raziskava potresne varnosti in analiza potresne odpornosti
objektov v lasti Republike Slovenije, v upravljanju Ministrstva za pravosodje in
v uporabi pravosodnih organov
Cilji:
- pridobiti strateško oz. sistemsko podlago za nadaljnje ukrepanje upravljavca
Ministrstva za pravosodje na področju potresne varnosti objektov pravosodnih
organov;
- pridobiti analize potresne odpornosti izbranih objektov pravosodnih organov
v upravljanju Ministrstva za pravosodje, na primeru značilnih stavb proučiti
možne scenarije za izboljšanje le-te ter izoblikovati ključne rešitve za
učinkovito potresno upravljanje;
- pridobiti konkretne predloge ukrepov za povečanje potresne odpornosti
posameznih značilnih stavb, kot tudi sistemskih usmeritev in tipizacije kot
podlage za prihodnje investicije na tem področju.
Številka teme: 1.10.2.
Naslov teme: Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne arhitekture
prostorov sodišč z oblikovanjem meril in normativov s poudarkom na prenovah
sodnih stavb v Republiki Sloveniji
Cilji:
- analizirati primere predlaganih prenov in gradenj sodnih stavb glede na
obstoječi stavbni fond pravosodnih organov pri nas;
- analizirati primere dobre arhitekturne prakse na področju prenov in gradnje
sodnih stavb v državah, v katerih je primerljivo izvajanje sodne oblasti in
ki so hkrati širše prepoznavne po vidnejših dosežkih na področju
trajnostnega oblikovanja sodnega prostora, tako za zaposlene kot za
javnost, z možnostjo prenosa obravnavanih elementov, konceptov, modelov,
smernic v drugih državah v naš prostor;
- oblikovati smernice kakovostne zasnove sodobne arhitekture sodišč po
posameznih tipičnih prostorih sodišč (sodniške pisarne, pisarne vpisnikov,
razpravne dvorane, zemljiška knjiga...) in sodišč kot celote (javni,
poslovni del...), s shemami;
- analizirati Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe vladnih
proračunskih uporabnikov, uveljavljena s Sklepom vlade št. 35200-3/2018/9, z
dne 30. 8. 2018, s predlogi dopolnitev in sprememb za objekte - prostore, ki
jih uporabljajo pravosodni organi;
- oblikovati predlog Meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe
pravosodnih organov - sodišč z normativi glede velikosti posameznih
prostorov (tipične pisarne, razpravne dvorane...).
Številka teme: 1.10.3.
Naslov teme: Učinkovito izvensodno in sodno varstvo individualnih
premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Sloveniji
Cilja:
- celovita in poglobljena mednarodno primerjalnopravna analiza obstoječega
stanja na področju uveljavljanja izvensodnega in sodnega varstva
individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Republiki Sloveniji.
- Analiza obstoječega stanja na področju uveljavljanja izvensodnega in
sodnega varstva individualnih premoženjskopravnih pravic
potrošnikov v Republiki Sloveniji:
-
Ugotoviti katere države EU imajo javno shemo izvensodnega
reševanja potrošnikih sporov za oškodovane potrošnike; primerjalna analiza
učinkovitega izvensodnega pravnega okvirja za individualno uveljavljanje
premoženjskih zahtevkov v primerih individualnega oškodovanja ter ugotoviti,
katere so države članice EU (najmanj tri države, med njimi obvezno Švedska)
imajo najboljšo normativno ureditev na tem področju;
-
Ugotoviti, ali trenutno veljavna ureditev uveljavljanja
izvensodnega in sodnega varstva individualnih premoženjskopravnih pravic
potrošnikov optimalna na podlagi analize Zakona o varstvu potrošnikov
(ZVPot-1), Zakona o prekrških (ZP-1), Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter
Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIsRPS);
-
Ugotoviti vzroke za nizko število primerov uveljavljanja
individualnih premoženjskopravnih zahtevkov po ZVPot-1, ZIsRPS, ZP-1 in ZPP
in; ali so vzroki pravne ali dejanske narave; ali je številčnost primerov v
Sloveniji primerljiva drugimi državami (pet držav, med njimi najmanj tri iz
EU);
-
Opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZVPot-1, ZIsRPS, ZP-1 in
ZPP nadgradile tako, da bo ta omogočala njihovo optimalno uporabo za
potrošnike.
- Analiza primerljivosti in odstopanja veljavnega normativnega okvira v RS:
-
ugotoviti, katere so države članice EU (najmanj tri države, med
njimi obvezno Švedska) imajo najboljšo normativno ureditev na tem področju;
-
ugotoviti, v kolikšnem obsegu ureditev v ZVPot-1, ZIsRPS, ZP-1
in ZPP odstopa od primerljivih držav;
-
opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZVPot-1, ZIsRPS, ZP in
ZPP nadgradile tako, da bo ta optimalna za uveljavljanje zneskov majhne
vrednosti.
- oblikovanje konkretnih rešitev za izboljšanje stanja reševanja potrošniških
sporov, izboljšanje izvensodnega reševanja sporov z odločanjem o
premoženjsko pravnih postopkih pred prekrškovnim organom in zmanjšanje časa
reševanja sodnih sporov z oblikovanjem posebnega učinkovitega in hitrega
postopka sodnega postopka za potrošniške spore.
Tematski sklop: 1.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 1.11.1.
Naslov teme: Globalna prisotnost in domet Slovenije v OZN
Cilji:
- analizirati in oceniti dosedanjo globalno prisotnost in domet Slovenije v
svetu;
- analizirati možnosti za povečanje globalne pristnosti in dometa Slovenije v
svetu, tudi v luči najavljene kandidature za nestalno članico Varnostnega
sveta OZN za obdobje 2024–2025;
- opredeliti prioritetna področja za povečanje prisotnosti in dometa Slovenije
v svetu;
- analizirati možnosti za podporo Sloveniji v smeri njene večje
internacionalizacije in globalne prepoznavnosti;
- analizirati možnosti za večjo učinkovitost slovenske diplomacije pri
krepitvi globalne prisotnosti in dometa;
- opraviti primerjalno analizo o globalni prisotnosti in dometu primerljivih
držav.
Številka teme: 1.11.2.
Naslov teme: Napredna analiza podatkov o objavah gradiv spolnih zlorab
otrok
Cilji:
- izdelava podatkovnega modela za shranjevanje metapodatkov o objavah spolnih
gradiv spolnih zlorab otrok;
- preučitev možnosti uporabe naprednih tehnik analiz podatkov (npr. umetne
inteligence in večdimenzionalnih vizualizacij);
- izdelava in implementacija najbolj primernih naprednih tehnik analiz
podatkov v obstoječi analitski platformi;
- seznanitev preiskovalcev z implementiranimi naprednimi analitskimi
tehnikami.
Številka teme: 1.11.3.
Naslov teme: Učinkovitost rehabilitacijskih programov in programa
dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Cilji:
- ugotoviti število udeležencev po posameznih vzrokih za udeležbo na
rehabilitacijskih programih (alkohol, droge, hitrost) in po vrsti programov
(edukacijske, psihosocialne delavnice ter programi varne vožnje) od leta
2012 naprej;
- ugotoviti, ali so rehabilitacijski programi, ki ji določa Zakon o voznikih
(Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 –
ZNOrg, 43/19 in 139/20,
v nadaljevanju: ZVoz-1)in izvaja Javna agencija RS za varnost prometa
učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na spremenjenem vedenju in
stališčih posameznikov po zaključenih programih;
- ugotoviti zakonitosti predhodnih značilnosti kršiteljev — udeležencev
rehabilitacijskih programov (starost, spol, vozniško dovoljenje, predhodni
prekrški, stopnja alkoholiziranosti ali prisotnost drog oz. prekoračitve
hitrosti in drugi pomembni podatki);
- preveriti oceno udeležencev glede same izvedbe rehabilitacijskih programov
(vsebine, pristopi, izvajalci, organizacijski vidiki);
- preveriti, ali so udeleženci v roku dveh let po zaključku programa ponovili
že storjeni prekršek, zaradi katerega so se morali udeležiti
rehabilitacijskega programa;
- preveriti, ali so bili udeleženci v roku dveh let po zaključku programa
udeleženi v prometni nesreči;
- preveriti, kakšno je stališče udeležencev rehabilitacijskih programov v
zvezi s pitjem alkohola oz. uživanjem drog v povezavi z vožnjo ali stališče
do prehitre vožnje po preteku vsaj enega leta od zaključka programa;
- preveriti, kakšen bi bil po mnenju udeležencev rehabilitacijskih programov
najbolj ustrezen ukrep za osebe, ki jim je bilo zaradi vožnje pod vplivom
alkohola ali drugih prepovedanih substanc izrečeno prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja (npr. uvedba obveznega dela v splošno korist, omejitev
števila možnosti ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja,...).
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost
za vse
Tematski sklop: 2.5. Gospodarska stabilnost
Številka teme: 2.5.1.
Naslov teme: Ugotavljanje finančnih posledic predlogov novih lastnih
virov proračuna EU za Slovenijo
Cilja:
- razviti ustrezne modele ugotavljanja obsega vplačil novih lastnih virov
sredstev v proračun EU za vse države članice Evropske unije na podlagi javno
dostopnih podatkov in podatkovnih baz na ravni držav članic EU in na podlagi
internih dokumentov, predlogov in podatkov Evropske komisije in Sveta EU v
zvezi z novimi lastnimi viri sredstev, ki jih zagotovi Ministrstvo za
finance;
- priprava izračunov in simulacije finančnih posledic različnih predlogov v
okviru pogajanj na ravni EU o zakonodajnih predlogih, ki določajo vsebino in
višino vplačila novih lastnih virov sredstev v proračun EU.
Številka teme: 2.5.2.
Naslov teme: Nadgradnja mikrosimulacijskega modela za izračunavanje
učinkov na področju sprememb dohodnine
Cilji:
- ustrezno upoštevanje posameznih makro-ekonomskih kazalnikov na spremembo
višine in strukture dohodkov prebivalstva. Pomembno je, da bomo lahko s
pomočjo mikrosimulacijskega modela ocenjevali vpliv na javnofinančne
prihodke tudi ob upoštevanju določenih makroekonomskih kazalnikov, kar bo
naredilo model dinamičen;
- pridobitev orodja oz. modela, ki bo pripomogel k oblikovanju jasnejše in
učinkovitejše davčne politike in s tem h krepitvi dolgoročne rasti
slovenskega gospodarstva. Pomembno je, da se bo v model vpeljala dinamičnost
in bo omogočena uporaba tega modela ob spremembah tako na strani davčne
politike, kot tudi ob scenarijih sprememb makroekonomskih kazalnikov in
dohodkov zavezancev;
- ocena vpliva na javnofinančne prihodke in na posamezne skupine zavezancev za
dohodnino.
Številka teme: 2.5.3.
Naslov teme: Učinkovitost ukrepov na davčnem področju za ustvarjanje
digitalnih in zelenih investicij v gospodarstvu
Cilji:
-
proučitev učinkovitosti različnih davčnih ukrepov za investicije usmerjene v
okoljsko in digitalno sprejemljive tehnologije, kot pomemben dejavnik
konkurenčnosti podjetij;
- povezava učinkov davčnih ukrepov na spodbujanje povečanja digitalnih in
zelenih investicij. S tem bi se preverilo, kako z davčnimi ukrepi, kljub
negativnim učinkom v prvih letih, vplivamo dolgoročno pozitivno na krepitev
davčne kapacitete;
- proučitev vpliva in vloge davčnih ukrepov na konkurenčnost gospodarstva in
dodano vrednost podjetij. Ob tem je smiselna tudi analiza vpliva na rast
zaposlenosti in večjo izrabo človeških virov;
- primerjava vpliva davčnih ukrepov v primerjavi z direktnimi spodbudami na
rast zelenih in digitalnih investicij ter vpliv davčnih ukrepov in direktnih
spodbud na makro-ekonomske kazalnike (produktivnost, BDP, delež obnovljivih
virov, emisijska produktivnost, itd.).
Tematski sklop: 2.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in
raziskovalni sektor
Številka teme: 2.6.1.
Naslov teme: Digitalizacija terroirjev slovenskih vinogradov
Cilji:
- na podlagi pregleda in analize stanja izbrati podatkovne vire in podati
tehnološke rešitve (predvsem z vidika nadgradnje obstoječih baz MKGP) za
vzpostavitev sistema za spremljanje terroirjev slovenskih vinogradov v vseh
vinorodnih deželah Slovenije;
- izdelati metodologijo za digitalno podatkovno definiranje in klasifikacijo
terroirjev;
- izvedba pilotnega testiranja modela na izbranih lokacijah;
- postavitev testnega portala (web strani) s prikazom zbranih GIS podatkov iz
različnih virov za vse tri vinorodne dežele;
- predlagati model prikaza rezultatov dozorevanja grozdja v GIS sistemu;
- izdelati analizo možne uporabe sistema za potrebe nadzora zaščitenih označb
porekla vina;
- proučitev, ali so vinorodni okoliši in manjša pridelovalna območja, ki so
hkrati tudi geografske označbe slovenskih vin, skladna z digitaliziranimi in
določenimi terroirji;
- priporočila in ukrepi za nadaljnjo implementacijo.
Številka teme: 2.6.2.
Naslov teme: Opredelitev modela kazalnikov za spremljanje potenciala
uvajanja UI v Sloveniji
Cilji:
- Opredelitev modela kazalnikov in metodologije za ocenjevanje uvajanja UI v
Sloveniji (v zasebnem in javnem sektorju). Metodologija se mora navezovati
na že opredeljene metodologije in analize na EU ravni (npr.
- European Commission, Joint Research Centre, Nepelski, D., Sobolewski, M., Estimating
investments in general purpose technologies : the case of AI investments in
Europe, Publications Office, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2760/506947;
- European Commission, Directorate-General for Communications Networks,
Content and Technology, European enterprise survey on the use of
technologies based on artificial intelligence : final report,
Publications Office, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2759/759368;
- SURS analiza uporabe umetne inteligence v podjetjih, 2020,
https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/88/razvoj-in-tehnologija/?uporaba-tehnologij-umetne-inteligence-v-podjetjih #643);
- pregled in ocena stanja uvajanja UI v Sloveniji v skladu s pripravljeno
metodologijo (po sektorjih, po velikosti organizacij, etc.) v zasebnem in
javnem sektorju, na podlagi reprezentativnega vzorca deležnikov v Sloveniji
(javne in zasebne organizacije), ki uporabljajo ali nameravajo uvesti UI v
svoje poslovanje (za izboljšanje in optimizacijo lastnega poslovanja in
poslovnih procesov ali pa za vzpostavitev novih inovativnih storitev in
proizvodov za svoje uporabnike, dobavitelje oziroma kupce);
- analiza dejavnikov, ki vplivajo na zmožnost in interes za pospešeno uvajanje
UI, vključno z notranjimi dejavniki v organizacijah (npr. človeški viri,
finančni viri, informatiziranost internega poslovanja, informatiziranost
poslovanja z zunanjimi partnerji v verigi vrednosti, razpoložljivost in
dostopnost do podatkov, spremembe delovnih procesov, pripravljenost
zaposlenih na spremembe, etc.), tržnimi dejavniki in drugimi dejavniki (npr.
skladnost z zakonodajo, upoštevanje etičnosti).
Številka teme: 2.6.3.
Naslov teme: Vzpostavitev protokolov za uporabo besedilnih in govornih
virov za razvoj govornih in semantičnih tehnologij z upoštevanjem zasebnosti in
varstva osebnih podatkov
Cilji:
- vzpostavitev protokolov za varovanje zasebnosti pri razvoju govornih in
semantičnih tehnologij (besedila in avdio posnetki):
- zasebnost in upoštevanje izjem za raziskovalne namene,
- zasebnost biometričnih podatkov v avdio zapisih;
- pravna in etična dimenzija pri zbiranju in prenosu besedilih ter govornih
podatkov za vzpostavljanje konkruenčnega in družbeno odgovornega
podjetniškega ter raziskovalnega sektorja:
- protokol za pridobivanje podatkov,
- družbena dimenzija podatkov,
- uporaba podatkov za raziskovalne namene,
- uporaba podatkov za komericalne namene;
- vzpostavitev postopka (vključno z anonimizacijo) za dostopanje do podatkov v
sodelovanju z deležniki:
- deležniki na ravni države,
- deležniki na ravni lokalne samouprave;
- pilotska uporaba pravnih podlag in protokolov za pridobitev učnih virov za
razvoj govornih tehnologij na izbranem področju (npr. razvoj razpoznavalnika
govora za potrebe sodišč):
- potencial rabe za znotraj izbrane domene,
- potencial rabe v ostalih domenah;
- priprava smernic za uporabo na drugih področjih:
- potencial rabe za raziskovalne namene,
- potencial rabe za komercialne namene.
Tematski sklop: 2.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 2.7.1.
Naslov teme: Transparentnost plačil kot način naslavljanja plačne vrzeli
med moškimi in ženskami
Cilji:
- primerjalni pregled ureditev sistemov transparentnosti plačil v drugih
državah Evropske unije (vsaj 5 držav),
- poglobljena študija delovanja sistema državne in javne uprave v Sloveniji na
področju spremljanja plačne vrzeli in transparentnosti plačil (pregled
zakonskih in podzakonskih aktov, intervjuji, fokusne skupine),
- analiza učinkov Direktive o transparentnosti plačil in priprava akcijskega
načrta za njeno implementacijo v Republiki Sloveniji, upoštevajoč zadnjo
razpoložljivo in na ravni EU usklajeno različico dokumenta.
Številka teme: 2.7.2.
Naslov teme: Preobrazba trga dela zaradi uvajanja umetne inteligence
Cilji:
- pregled trenutnega realnega trga dela po sektorjih (SKD) in delovnih mestih
v Sloveniji z vidika potrebe po različni stopnji znanja in veščin s področja
IKT;
- identifikacija in analiza sektorjev in delovnih mest v Sloveniji, ki bodo
predvidoma spremenjena ali nadomeščena glede na vpliv (pozitiven in
negativen), ki ga lahko pričakujemo zaradi uvajanja umetne inteligence,
tudi z vidika enakosti spolov, v naslednjih 10 letih;
- identifikacija in analiza novih načinov dela na podlagi ekonomije na poziv
(ang. gig economy), ki upravlja z ljudmi in sredstvi na osnovi algoritmov UI
in njen vpliv na trg dela, delovna razmerja, pogojev in organizacije dela
ter delavske pravice;
- analiza potrebe znanja in kompetenc s področja umetne inteligence v
Sloveniji v naslednjih 10 letih (ločeno z vidika zahtev IKT sektorja, kjer
se razvijajo tehnologije in rešitve umetne inteligence ter ostalih
sektorjev, kjer se umetna inteligenca uporablja za izboljšanje lastnega
poslovanja ali za razvoj lastnih novih inovativnih proizvodov in storitev)
glede na predvidene zaposlitvene profile in delovna mesta po sektorjih v
Sloveniji, tudi z vidika potenciala zagotavljanja enakosti spolov.
Številka teme: 2.7.3.
Naslov teme: Mehanizmi privabljanja tujih in vračanja domačih
strokovnjakov za krepitev položaja Slovenije v globalnih trendih digitalizacije
Cilji:
- popisati in poglobljeno analizirati dejavnosti, ki jih izvajajo evropske in
druge države za aktivnejše sodelovanje s strokovnjaki v tujini in pomoč pri
vračanju le teh v domovino;
- razviti več-dimenzionalni indeks, ki za vsako dejavnost oceni možnost in
potrebe prenosa ter njeno prilagoditev, da se dejavnosti lahko uvede v
Republiki Sloveniji;
- uporabiti več-dimenzionalni indeks, da se opravi primerjalna analiza in
analiza stroškov ter koristi na seznamu dejavnosti drugih držav z namenom
oblikovanja priporočil za slovenske razmere in specifike. Opredelitev
rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih dejavnosti v
Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita
uporaba;
- poglobljeno preučiti in oceniti programe na primeru države Izrael s
poudarkom na digitalnem podjetništvu, industrijsko in visoko-tehnološki
stroki (npr., The Israel Brain Gain Program, Back to Tech, Israeli Houses,
Study in Isreal in druge programe). Poudarek je na študiju programov, ki so
namenjeni privabljanju tujih strokovnjakov v Izrael in programov, ki so
namenjeni podpori vračanja Izraelcev, živečih v tujini;
- proučiti kriterije glede izvedbe programov v Izraelu in posledično
ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe, možnosti in ugodnosti za prilagoditev
in prenos izbranih programov v Republiko Slovenijo.
Tematski sklop: 2.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 2.8.1.
Naslov teme: Raziskava deficitarnosti kadrov v lesni industriji s
podlago za prenovo izobraževanja in ukrepi
Cilji:
- posodobitev kurikuluma oz. prilagoditev izobraževanja sodobnim vsebinam in
prihajajočim spremembam;
- okrepiti zmožnost podjetij in izobr. institucij za boljše sodelovanje na
področju vzgoje in razvoja kadrov;
- okrepiti imidž/privlačnost lesarskih poklicev;
- identifikacija letnega potenciala za izobraževanje (na lokalni in državni
ravni), kjer bi bilo možno zagotoviti večji vpis in možnosti uvedbe dualnega
izobraževanja po zgledu Avstrije;
- posnetek stanja ponudbe na slovenskem trgu glede na identificirane potrebe
in ugotovitev vrzeli;
- priprava znanstvene podlage za nadgradnjo obstoječega kurikuluma;
- primerjalna študija stroškovnega vidika klasične in posodobljene sheme
izobraževanja ter funkcionalna primerljivost (upoštevajoč zunanje vplive
idr.);
- ovrednotenje pozitivnih ekonomskih in okoljskih učinkov novega modela.
Številka teme: 2.8.2.
Naslov teme: Hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo z izkoriščanjem
potenciala lesa v okviru zelenega javnega naročanja
Cilji:
- identifikacija letnega investicijskega potenciala v okviru zelenih javnih
naročil (na lokalni in državni ravni), kjer bi bilo možno zagotoviti večjo
rabo lesa;
- posnetek stanja ponudbe na slovenskem trgu glede na identificirane potrebe
in ugotovitev vrzeli (produktno in količinsko);
- priprava znanstvene podlage za nadgradnjo obstoječega modela zelenih javnih
naročil;
- primerjalna študija stroškovnega vidika klasične in lesene gradnje (faza
gradnje in uporaba) ter funkcionalna primerljivost (upoštevajoč zunanje
vplive…) v celotni življenjski dobi;
- ovrednotenje pozitivnih ekonomskih in okoljskih učinkov novega modela
zelenih javnih naročil (vključno z vidika vezave CO2 v izdelkih
in vpliva na bilanco emisij toplogrednih plinov).
Tematski sklop: 2.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 2.9.1.
Naslov teme: Strokovne podlage za razvoj sektorske integracije vseh
potencialnih virov energije in njene rabe v vseh sektorjih rabe
Cilji:
- prispevati k razvoju celovitega sistema sektorske integracije vseh
potencialnih virov energije in njene rabe v vseh sektorjih rabe;
- razviti metodologijo za potrebe Slovenije in identificirati okvirne
nacionalne cilje sektorske integracije, ki jih lahko uporabimo pri pripravi
nadaljnjih strategij;
- ovrednotiti ključne potenciale sektorske integracije za vse sektorje rabe
glede na razpoložljive podatke danes in v prihodnjem energetskem sistemu
Slovenije;
- v okviru sektorske integracije podrobneje preučiti potrebe prometnega
sektorja in ovrednotiti potencial za prehod na obnovljive vire energije kot
je vodik, sintetični metan in bioplin glede na razpoložljive tehnologije in
podatke.
Tematski sklop: 2.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 2.11.1.
Naslov teme: Opredelitev okvira za zagotavljanje zaupanja javnosti v
rešitve UI na podlagi različnih socialno tehnoloških dejavnikov
Cilji:
- določitev in analiza vpliva različnih značilnosti sistema UI kot so
tehnološke značilnosti (robustnost, pojasnilnost, transparentnost,
uporabljeni modeli), uporabljene metodologije razvoja (npr. klasične,
agilne, inkrementalne), obstoj ustreznih standardov in skladnost njimi,
vrsta licenciranja (npr. odprta koda, lastniška programska oprema), ki so
relevantne na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;
- določitev in analiza vpliva različnih etičnih načel in temeljnih pravic na
zaupanje posameznika v umetno inteligenco;
- določitev in analiza vpliva kulturnih in družbenih značilnosti kot je
gospodarska stabilnost, socialna ogroženost, dostopnost do izobraževanja,
dojemljivost za tveganje, ustrezna zakonodaja za zagotavljanje pravne
varnosti in predvidljivosti, etc. na zaupanje posameznika v umetno
inteligenco;
- določitev in analiza značilnosti posameznikovega statusa kot je izobrazba,
zaposlenost, starost, znanje in veščine s področja IKT, etc. na zaupanje
posameznika v umetno inteligenco;
- določitev okvira za analizo in spremljanje stanja zaupanja javnosti v umetno
inteligenco na podlagi medsebojne odvisnosti in vpliva zgoraj opredeljenih
dejavnikov, i.e. značilnosti rešitev UI, etičnih načel, družbenih in
kulturnih značilnosti in značilnosti posameznikovega statusa.
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje
Tematski sklop: 3.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in
delo
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Ureditev kombiniranega učenja (blended learning) na
visokošolskih zavodih
Cilji:
- pridobiti pregled oblik izvajanja kombiniranega poučevanja in njegove
ureditve na visokošolskih zavodih;
- pridobiti pregled ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom
izvajanja študija na daljavo;
- identificirati dobre prakse kombiniranega poučevanja na visokošolskih
zavodih;
- priprava standarda kombiniranega poučevanja, ki zajema področja priprave,
izvedbe in vrednotenja same izvedbe poučevanja;
- priprava priporočil kadrovskih (pedagoških in administrativno-tehničnih) ter
materialnih resursov za organizacijo posameznih oblik kombiniranega
poučevanja;
- pripraviti predlog normativnega okvira ureditev kombiniranega poučevanja ter
njegove umestitve v obstoječo zakonsko ureditev.
Številka teme: 3.2.2.
Naslov teme: Doseganje ciljev znanja in spretnosti za kakovostno
življenje in delo po pridobljenem štipendiranju v tujini oziroma usposabljanju
za specializirane poklice v kulturi
Cilj:
- ocena uspešnosti financiranja štipendij in usposabljanja v tujini za
specializirane poklice v kulturi.
Številka teme: 3.2.3.
Naslov teme: Demonstracija uporabnosti umetne inteligence za poučevanje
različnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah
Cilji:
- identifikacija predmetov (najmanj 10) za osnovno in srednjo šolo, kjer za
predavanje, predstavitev oziroma ponazoritev učne snovi lahko učinkovito
uporabimo umetno inteligenco;
- priprava konkretne predstavitve učne vsebine z uporabo UI za izbrane
predmete;
- pilotska izvedba delavnic/izobraževanja s pripravljenimi učnimi vsebinami z
uporabo UI – vsaj 2 pilotski izvedbi za vsak izbrani predmet,
- analiza učinka in odziva učencev in učiteljev na izvedene delavnice z vidika
razumevanja UI ter priprava smernic za vključevanje uporabe UI v proces
izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah.
Številka teme: 3.2.4.
Naslov teme: Digitalna vključenost starejših odraslih: smernice za
krepitev digitalnih veščin in razvoj uporabnikom prijaznih digitalnih javnih
storitev
Cilji:
-
analiza ukrepov in strategij na področju digitalne vključenosti za države,
ki so v vrhu po indikatorju DESI na dimenziji človeškega kapitala in
priprava poročila;
- izvedba evalvacije ukrepov na podlagi Digitalnega bona '22 in priprava
poročila;
- pregled in identifikacija dejavnikov digitalne vključenosti starejših
odraslih (55+) v mednarodnem in nacionalnem prostoru na vseh treh ravneh
digitalnega razkoraka (dostop, veščine in uporaba, posledice);
- izvedba analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj uporabe
različnih modelov izvedbe izobraževanj oz. tečajev digitalnih veščin za
starejše odrasle, v katero bi zajeli uporabniške, tehnološke, organizacijske
in metodološke izvedbene vidike;
- razvoj metodološkega instrumentarija in izvedba pilotnega raziskovanja, s
katerim bi dobili veljaven empirični vpogled v ključne dejavnike digitalne
vključenosti starejših odraslih z oceno strategij za spodbujanje digitalnih
veščin in uporabe digitalnih javnih storitev med starejšimi odraslimi;
- priprava ocene stanja na področju digitalnih veščin starejših odraslih, s
poudarkom na razumevanju odnosa med internetnimi in algoritmičnimi veščinami
ter veščinami za zaščito informacijske zasebnosti na spletu, ki so ključne
za uporabo digitalnih storitev;
- izdelava priporočil za razvoj digitalnih javnih storitev, ki bi bile
zasnovane po načelu dostopnosti starejšim odraslim, da jim bodo omogočale
samostojno in opolnomočeno uporabo;
- priprava končnega poročila ter smernic in ukrepov za spodbujanje digitalne
vključenosti starejših odraslih in uporabe digitalnih javnih storitev.
Tematski sklop: 3.4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne
identitete
Številka teme: 3.4.1.
Naslov teme: Skrb za slovenski jezik v visokem šolstvu – pregled stanja
in priprava izhodišč za akcijski načrt
Cilji:
- pridobiti pregled pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se
izvajajo na visokošolskih zavodih z namenom ohranitve statusa slovenščine
kot uradnega in učnega jezika;
- pridobiti pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih
zavodih z namenom krepitve sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku
strokovnih delavcev ter študentov in študentk. Pri tem se upoštevajo tako
govorci in govorke slovenščine kot prvega jezika ter tudi kot tujega jezika
oz. jezika okolja;
- pridobiti pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih
zavodih z namenom razvoja slovenskega jezika in terminologije v visokem
šolstvu in znanosti ter dostopnostjo študijskih vsebin v slovenskem jeziku;
- identificirati dobre prakse na visokošolskih zavodih na tem področju;
- identificiranje dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in
študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih
visokošolskih zavodov;
- pridobiti pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih
programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami;
- pripraviti priporočila glede vodenja ustrezne jezikovno politike na
visokošolskih zavodih vključno s poučevanjem v tujih jezikih.
Številka teme: 3.4.2.
Naslov teme: Digitalna preobrazba slovenske izseljenske skupnosti v
Združenih državah Amerike in Kanadi
Cilji:
- popisati, analizirati in oceniti stanje uporabe informacijske tehnologije,
digitalizacije in družbenih omrežij slovenske izseljenske skupnosti v
Združenih državah Amerike in Kanadi;
- ugotoviti, kako društva in organizacije vidijo in uporabljajo informacijsko
tehnologijo. Ugotoviti, v kolikšnem obsegu organizacije uporabljajo
digitalna orodja za promocijo svojih dejavnosti, dogodkov in prostorov ter
za komunikacijo med člani in informiranje ter doseg splošne javnosti;
- identificirati in analizirati dejavnike krepitve oziroma slabitve
izseljenskih dejavnosti v procesu digitalne preobrazbe. Opredeliti učinke
digitalizacije na obseg, interes in potencial dejavnosti slovenskih
izseljencev, ki živijo v Severni Ameriki;
- analizirati možnosti za digitalizacijo kulturne dediščine. Poudarek je na
pregledu stanja (npr., digitalizacija arhivov, spletna predstavitev
skupnosti in zgodovine organizacije) in oblikovanju smernic za arhiviranje
in krepitev slovenske izseljenske dejavnosti v skladu s trendi digitalnega
razvoja.
Tematski sklop: 3.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 3.7.1.
Naslov teme: Vzpostavitev sistema spremljanja in napovedovanja potreb po
kadrih v vzgoji in izobraževanju
Cilji:
- analiza strategij spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih;
- pregled obstoječih virov podatkov (baze, aplikacije MIZŠ, ZRSZ, SURS…) ter
ocena ustreznosti in kakovosti podatkov;
- analiza primernosti dostopa do podatkovnih baz in ustreznosti podatkov z
vidika zagotavljanja podatkov za sistem spremljanja in napovedovanja potreb
po kadrih v vzgoji in izobraževanju;
- ocena navzkrižne skladnosti podatkov in možnosti podatkovne izmenjave in
povezave različnih baz;
- priprava rešitev za oblikovanje modela spremljanja in izdelavo strategije za
napovedovanje potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju.
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje
Tematski sklop: 4.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 4.8.1.
Naslov teme: Okvir za spremljanje napredka prehoda na krožno
gospodarstvo
Cilji:
- predstavitev razvitih sistemov za spremljanje napredka prehoda na krožno
gospodarstvo, ki naj obsega sisteme, ki so jih razvile mednarodne
inštitucije in sisteme v državah EU;
- analiza uporabnosti elementov razvitih sistemov za spremljanje napredka v
Sloveniji;
- predlog kazalcev za spremljanje prehoda na krožno gospodarstvo ločeno za
spremljanje prehoda na državni ravni, na občinski ravni in na ravni
podjetij.
Tematski sklop: 4.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 4.9.1.
Naslov teme: Interesi in možnosti Republike Slovenije glede ohranjanja
morskega okolja in upravljanja z morskimi viri v izključni ekonomski coni ter
območjih izven nacionalne jurisdikcije
Cilji:
- analiza obveznosti države, ki razglaša IEC, da z ukrepi in primernim
upravljanjem z viri zagotovi ohranitev in ne ogrozi obstoja živih naravnih
bogastev glede na umeščenost Slovenije med obalne države Jadranskega morja
in širše v sredozemsko regijo;
- analiza možnosti sodelovanja obalne države in drugih držav glede ohranjanja
morskega okolja, upravljanja z morskimi viri in s tem povezanega
znanstvenega raziskovanja v izključni ekonomski coni ter možnosti
nasprotovanja obalne države, če so prizadeti njeni interesi;
- analiza pomena dolžnosti sodelovanja držav v zaprtih in polzaprtih morjih
glede upravljanja z morskimi viri, ohranjanja morskega okolja in
znanstvenega raziskovanja;
- analiza predlogov ureditve ukrepov, kot so orodja za upravljanje na
posamičnih področjih, vključno z morskimi zaščitenimi območji (Area
Based Management Tools, including Marine Protected Areas), v okviru
pogajanj mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta na podlagi Konvencije
Združenih narodov o pravu morja o ohranjanju in trajnostni rabi morske
biotske raznovrstnosti na območjih izven nacionalne jurisdikcije (BBNJ) z
vidika okoljske politike Republike Slovenije in njenega članstva v EU;
- analiza sodelovanja držav v izključnih ekonomskih conah oziroma pri
upravljanju morskih območij v evro-sredozemskem prostoru;
- priprava priporočil za oblikovanje konkretnih stališč in predlogov
kompromisov glede področij največjih razhajanj;
- analiziranje tematike z različnih znanstvenih vidikov (pravnega
družbenopolitičnega, okoljskega in ekonomskega).
Tematski sklop: 4.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 4.11.1.
Naslov teme: Izvedljivost tehnologije za odstranjevanje onesnažil iz tal
na vojaškem strelišču
Cilji:
- ocena izvedljivosti (feasibility testing) tehnologij za odstranjevanje
anorganskih onesnažil (predvsem svinca, antimona in bakra) ter organskih
onesnažil (predvsem goriv in mineralnih olj) iz tal izbranega modelnega
vojaškega strelišča;
- optimizacija parametrov postopka čiščenja tal na pilotni remediacijski
napravi;
- demonstracija tehnologije na izbranem vojaškem strelišču s pilotno mobilno
remediacijsko napravo. Določitev učinkovitost remediacije, zmanjšanja
tveganja in delovanja remediiranih tal;
- predlog optimiziranih remediacijskih aktivnosti na modelnem strelišču SV za
izboljšanje stanja onesnaženosti kot posledice vojaške dejavnosti.
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti
upravljanja
Tematski sklop: 5.3. Dostojno življenje za vse
Številka teme: 5.3.1.
Naslov teme: Dopolnitev Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra
vojnih grobišč s podatki o prikritih vojnih grobiščih v podzemnih jamah
Cilji:
- popis prikritih vojnih grobišč v podzemnih jamah;
- pregled prikritih vojnih grobišč v podzemnih jamah;
- posodobitev podatkov Registra vojnih grobišč.
Tematski sklop: 5.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in
raziskovalni sektor
Številka teme: 5.6.1.
Naslov teme: Celostno izvajanje ukrepov mobilnosti za implementacijo
ciljev skupnega Evropskega raziskovalnega prostora
Cilji:
- analiza stanja mednarodne odprtosti trga raziskovalk in raziskovalcev,
njihove mednarodne mobilnosti v Sloveniji ter mehanizmih sprememb v smislu
krepitve »kroženja znanja« kot celote, in sicer v kontekstu razvoja
raziskovalnih karier v novem Evropskem raziskovalnem prostoru;
- oblikovanje predlogov ukrepov za večjo privlačnost Slovenije za tuje
raziskovalke in raziskovalce, zlasti za doktorske in podoktorske
raziskovalce ob upoštevanju novega Zakona o znanstveno raziskovalni
dejavnosti;
- oblikovanje predlogov ukrepov za izboljšanje institucionalnih in nacionalnih
pogojev za večje mednarodno kroženje talentov v Sloveniji, ki presega
nacionalni beg možganov in njihovo potencialno reintegracijo, in sicer na
ravni akademskih in ne-akademskih institucij v Sloveniji ter nacionalne
raziskovano-razvojne in druge migracijske politike visoko-izobraženih
kadrov v Sloveniji;
- priprava strokovnih podlag za oblikovanje konkretnih političnih pobud in
predlogov v institucijah Evropske unije za krepitev uravnotežene mednarodne
mobilnosti raziskovalk in raziskovalcev v Evropskih uniji, vključno z
raziskovalnim programom Obzorje Evropa, s posebnim poudarkom na razkoraku in
večji koordinaciji med t.i. »Widening countries« in drugimi državami
Evropske unije.
Številka teme: 5.6.2.
Naslov teme: Raziskovalne infrastrukture kot povezovalni dejavnik ERA in
element krepitve nacionalnih raziskovalnih zmogljivosti
Cilja:
- pregled učinka raziskovalnih infrastruktur na raziskovalne zmogljivosti v
nacionalnem in mednarodnem (EU) prostoru ter priprava predlogov ukrepov za
izvajanje ESFRI Roadmapa na nacionalni ravni;
- oblikovanje ustrezne metodologije, ki se bo uporabljala pri vrednotenju
razvoja evropskih raziskovalnih infrastruktur in bila tako v oporo forumu
ESFRI kot nacionalnim državam pri vrednotenju in oblikovanju lastnih načrtov
razvoja RI (nacionalnih RI roadmapov).
Tematski sklop: 5.10. Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 5.10.1.
Naslov teme: Sistemska analiza ustanavljanja, delovanja in upravljanja
javnih zavodov v RS in pregled primerjalno-pravne ureditve
Cilji:
- analiza in ocena stanja na področju ustanavljanja, delovanja in upravljanja
javnih zavodov;
- pregled primerjalno-pravne ureditve;
- identifikacija potrebnih sistemskih sprememb na področju ustanavljanja,
delovanja in upravljanja javnih zavodov.
Tematski sklop: 5.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 5.11.1.
Naslov teme: Ustreznost in nadaljnji razvoj sistemske ureditve zasebnega
varovanja in področnega strokovnega interesnega združevanja v Republiki
Sloveniji
Cilji:
- znanstveno relevantne ugotovitve o prednostih in slabostih obstoječe
slovenske regulative s poudarkom na pristojnostih, pogojih za opravljanje in
prenehanje opravljanja zasebnega varovanja, strokovnem usposabljanju,
dolžnostih in ukrepih varnostnikov ter presoji njihove zakonitosti in
strokovnosti, obveznem organiziranju varovanja in ureditvi strokovnega
interesnega združevanja;
- identifikacija srednjeročnih in dolgoročnih tveganj ter opredelitev
elementov za strategijo nadaljnjega razvoja zasebnega varovanja v Sloveniji
s poudarkom na ravnovesju javnega interesa, svobodne podjetniške pobude in
zagotavljanja kakovostnega varnostnega osebja;
- oblikovanje relevantnih podlag za posodobitev normativne ureditve zasebnega
varovanja.
Številka teme: 5.11.2.
Naslov teme: Analiza uspešnosti izvajanja policijskega dela v skupnosti
v Sloveniji in primerljivih državah Evropske unije ter širše
Cilji:
- izdelati analizo pristopov in modelov policijskega dela v skupnosti, ki jih
v primerljivih državah Evropske unije in drugje v tujini, uporabljajo pri
izvajanju policijskega dela v skupnosti;
- izdelati analizo pristopov k ocenjevanju uspešnosti izvajanja policijskega
dela v skupnosti v državah Evropske unije in drugje v tujini;
- izdelati pregled literature o učinkih policijskega dela v skupnosti na
kriminaliteto in druge varnostne pojave;
- izdelati kvalitativno oceno delovanja slovenske policije na področju
policijskega dela v skupnosti kot ga vidijo in razumejo vodje policijskih
okolišev, načelniki policijskih postaj, direktorji policijskih uprav ter
strokovnjaki ki so v policiji zadolženi za to področje dela;
- izdelati analizo delovanja slovenske policije na področju policijskega dela
v skupnosti kot ga vidijo predstavniki lokalnih skupnosti, župani, občinski
svetniki, člani varnostnih sosvetov ipd.;
- opredeliti ključne ukrepe za izboljšanje izvajanja policijskega dela v
skupnosti v Sloveniji in podati predloge za ocenjevanje uspešnosti
policijskega dela v posamezni policijski enoti.
Tematski sklop: 5.12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne
storitve
Številka teme: 5.12.1.
Naslov teme: Strategija razvoja informacijsko komunikacijskih sistemov
na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Cilj:
- Izdelave strateškega dokumenta: Strategija razvoja informacijsko
komunikacijskih sistemov na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, katerega poudarek je predvsem na:
- prenovi, nadgradnji in povezovanju obstoječih ITK sistemov,
- uvajanju novih storitev,
- nadgradnji brezžičnih komunikacijskih sistemov,
- tehnološki prenovi klicnih centrov 112,
- izboljšanju digitalne podpore štabom Civilne zaščite,
- izboljšanju uporabe in distribucije podatkov silam za zaščito, reševanje in
pomoč,
- zgodnjemu pridobivanju podatkov o nesrečah in
- uvajanju učinkovitega mehanizma za izmenjavo podatkov tako na nacionalni kot
nadnacionalni ravni.
Številka teme: 5.12.2.
Naslov teme: Vrednotenje ukrepov regionalne politike v Sloveniji v
programskem obdobju 2014-2020
Cilji:
- identifikacija specifičnih in opredelitev splošnih ciljev regionalne
politike v obdobju 2014-2020 – kot osnova za vrednotenje ukrepov regionalne
politike;
- izbor in prikaz primerov vrednotenja regionalne politike v primerljivih
evropskih državah ter primerov dobrih praks aktualnih ukrepov regionalne
politike v primerljivih evropskih državah;
- razvit metodološki okvir ex-post vrednotenja ukrepov regionalne politike v
Sloveniji;
- skladno z razpoložljivimi podatki izvedeno vrednotenje ukrepov regionalne
politike, ki so se delno ali v celoti izvajali v obdobju 2014-2020. Ti
ukrepi so predvsem ukrepi endogene regionalne politike iz 22. člena ZSRR-2;
- izbor in podrobnejša analiza ukrepov na posameznih področjih in/ali območjih
(izbor bo opredeljen skupaj z naročnikom na podlagi izsledkov prvih faz
vrednotenja);
- identifikacija meril za opredelitev strateških regijskih projektov ter izbor
in predstavitev primerov dobrih praks regijskih projektov v Sloveniji v
obdobju 2014-2020;
- priporočila za izvajanje regionalne politike v Slovenji v prihodnje in
predlogi sprememb ZSRR-2;
Številka teme: 5.12.3.
Naslov teme: Strokovne podlage za razvoj učinkovitega Upravljanja z
energijo v javnem sektorju
Cilji:
- prispevek k vzpostavitvi sistematičnega pristopa (organizacijske in tehnične
rešitve) za izboljšanje delovanja celovitega sistema Upravljanja z energijo
v stavbah javnega sektorja, z naslednjimi aktivnostmi:
- dolgoročna strategija javnega sektorja na področju energetske
učinkovitosti,
- zaveza javnega sektorja k trajnostni energetski politiki za
strukturiran pristop upravljanja z energijo (razvoj standardiziranih in
komplementarnih ukrepov upravljanja z energijo v javnem sektorju in
posledična sposobnost dokazovanja stroškovne učinkovitosti),
- ozaveščanje, svetovanje in izobraževanje deležnikov, ki so del
sistema upravljanja z energijo v javnem sektorju (odločevalci, načrtovalci,
uporabniki stavbe),
- spremljanje in ocena ukrepov upravljanja z energijo v javnem
sektorju (izkoriščanje moči kakovostnih energetskih podatkov);
- preučitev in določitev več elementov področja uporabe in obratovanja javnih
stavb, ki se lahko, kot primer dobre prakse prenesejo tudi na ostale stavbe
(stanovanjski sektor, storitveni sektor;
- s preučitvijo in strokovnimi podlagami za Upravljanje z energijo v javnem
sektorju je potrebno:
- Opraviti analizo posameznih rešitev držav članic EU (raziskava ovir
in primeri dobre prakse upravljanja z energijo v javnem sektorju).
- Analizirati dosedanje stanje vključenosti javnega sektorja v
Sloveniji v sistem upravljanja z energijo na lokalni in nacionalni ravni
(raziskava ovir in primeri dobre prakse upravljanja z energijo v javnem
sektorju):
- potrebno je identificirati težave, ki so značilne za lokalno
okolje ter
- identificirati in vključiti lokalne akterje v oblikovanje
navedeno dolgoročno strategijo, energetsko politiko in ukrepe.
- Pripraviti osnutek celovite dolgoročne strategijo energetske
učinkovitosti v javnem sektorju z upoštevanjem:
- analizirati stanje rabe energije v celotnem javnem sektorju (v okviru tega
ovrednotiti tudi stroškovno);
- določiti posebne indikativne cilje za javni sektor za prispevek k
zavezujočim nacionalnim ciljem v NEPN-u in v DSEPS-u. Predlog naj vsebuje
tudi indikativne sledljive cilje URE in OVE za različne deležnike in
vsebinska področja javnega sektorja;
- razvoj metodologije in nadgradnja kazalnikov za redno letno spremljanje in
poročanje glede zastavljenih ciljev;
- analizirati rabo energije in stroške za energijo po posameznih deležnikih
javnega sektorja, kjer je mogoče in skupinah deležnikov ter identificirati
priložnosti za prihranek energije
- zaveze, da vsi javni organi sodelujejo pri vključevanju učinkovitega
upravljanja z energijo na vseh ravneh svojega poslovanja, z usklajenimi
prizadevanji vlade;
- analize strukture javnega stavbnega fonda in njihova namenska raba iz vidika
rabe energije na enoto dejavnosti in ne absolutno rabo energije iz leta v
leto);
- da bo javni sektor uporabil svoja znanja in izkušnje za prevzem vodilne
vloge na nacionalni ravni pri uvajanju energetsko učinkovitih projektov in
pobud;
- da bo javni sektor pri reformi javnega sektorja in stroškovno učinkovitem
upravljanju energije uporabil pristop, usmerjen v ukrepe in v rezultate. To
bo zagotovilo boljšo stroškovno učinkovitost in boljše storitve za
državljane;
- analizirati vpliv na javni sektor glede novega zakonodajnega paketa
„Pripravljeni na 55“, ki predvideva trgovanje z emisijami v dveh novih
sektorjih stavb in cestnega prevoza
- da bo javni sektor prispeval k razvoju bolj trajnostnega nacionalnega
energetskega sistema in zmanjšanju emisij CO2. To bo spodbudilo čistejše in
bolj zdravo okolje zdaj in za prihodnje generacije (vključevanje obnovljivih
virov energije in trajnostne mobilnosti);
- finančnih mehanizmov za uvajanje energetsko učinkovitih ukrepov v javnem
sektorju (razvoj standardiziranih in komplementarnih ukrepov upravljanja z
energijo v javnem sektorju in posledična sposobnost dokazovanja stroškovne
učinkovitosti).
- dodatno zagotoviti spremljanje in oceno ukrepov in programov upravljanja z
energijo v javnem sektorju (izkoriščanje moči energetskih podatkov za
doseganje podnebnih ciljev):
- načrtovanje
procesov (priložnost za zmanjšanje energije in CO2 v življenjskem ciklu
je v začetni fazi zasnove novih naložb),
- delna in celovita prenova javnih stavb;
- gospodarjenje z vodami in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odplakami in
čiščenje vode,
- ravnanje z odpadki,
- daljinsko ogrevanje in hlajenje,
- distribucija energije, oskrba z obnovljivimi viri in shranjevanjem
energije,
- javna razsvetljava;
- trajnostni promet;
- trajna
podpora spremembam vedenja odločevalcev, načrtovalcev, upravljalcev
in uporabnikov javnih stavb.
Številka teme: 5.12.4.
Naslov teme: Zmožnost nevladnega sektorja v Sloveniji za zagotavljanje
storitev za občane
Cilji:
- prikazati sedanje zmožnosti oz. obstoječe stanje pokritosti s storitvami, ki
jih nudijo nevladne organizacije (NVO);
- raziskati potencial, ki ga imajo NVO za razvoj in/ali nudenje storitev;
- identificiranje potreb za krepitev kapacitet NVO na področju izvajanja
storitev oz. naslavljanju družbenih potreb;
- identificirati potrebne sistemske spremembe, da bi lahko NVO v večjem obsegu
in bolj geografsko razpršeno zagotavljale storitve;
- identifikacija novih/neustrezno naslovljenih družbenih potreb.
Številka teme: 5.12.5.
Naslov teme: Kazalniki za določitev razvitosti občin
Cilji:
- analiza kazalnikov razvitosti občin v zadnjih desetih letih;
- analiza vrednosti posameznih kazalnikov, ki jih zagotavljajo pristojni
organi;
- analiza trendov izračuna koeficienta razvitosti občine (s premoženjem po
tipu občine in tipu kapitalskega prihodka).
Številka teme: 5.12.6.
Naslov teme: Analiza medobčinskega sodelovanja v Sloveniji: področja
sodelovanja ter vzroki za (ne)sodelovanje
Cilji:
- natančno dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja (po Hulstovi in
Van Montfortovi klasifikaciji);
- mapiranje območij prekrivajočega se sodelovanja;
- analiza vzrokov, ki botrujejo (ne)sodelovanju.
Številka teme: 5.12.7.
Naslov teme: Vzročne povezave med številom (rastjo) kadrov v zdravstvu,
učinkovitostjo zdravstvenih delavcev in čakalnimi dobami na primarni in
sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let
Cilji:
- ugotoviti vzroke, zakaj kljub rasti števila zaposlenih v zdravstvu obseg
opravljenih storitev ne narašča oz. ne narašča sorazmerno, čakalne dobe pa
se daljšajo;
- na podlagi ugotovljenih vzrokov pripraviti ukrepe za reševanje problematike
čakalnih vrst;
- pridobiti oceno trendov za prihodnje srednjeročno/dolgoročno obdobje za
različne scenarije.
Številka teme: 5.12.8.
Naslov teme: Četrta slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih
okužb (SNPRBO IV)
Cilji:
Med bolniki hospitaliziranimi v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo na
izbrani dan v letu 2023 bo:
- ocenjena prevalenca vseh in posameznih vrst BO (glede značilnosti bolnikov,
bolnišnic, vrste oddelkov);
- opisani mikroorganizmi povzročiteljev BO in ocenjen delež odpornih proti
antibiotikom.
Dodatni bolj specifični cilji so:
- opisati značilnosti bolnikov in njihovo izpostavljenost dejavnikom tveganja;
- opisati uporabo protimikrobnih zdravil;
- oceniti procesne in strukturne kazalnike.
Številka teme: 5.12.9.
Naslov teme: Razvoj procesnega modela za podporo vzdrževanja državnih
topografskih zbirk podatkov s prostovoljnimi geografskimi informacijami
Cilji:
- namen naloge je razvoj procesnega modela za podporo vzdrževanja državnih
topografskih zbirk podatkov s prostovoljnimi geografskimi informacijami
(VGI). VGI morajo biti dopolnilo h klasičnim metodam vzdrževanja z metodami
fotogrametrije, laserskega skeniranja in topografske kartografije - tudi v
času med zaporednimi snemanji državnega ozemlja. Procesni model mora
opredeliti vsaj naslednje vidike: (1) organizacijo deležnikov in topografske
službe za VGI, (2) vsebino VGI in njen nadzor, (3) komunikacijske metode,
kanale in medije, (4) informacijsko podporo, (5) integracijo VGI s
podatkovnim modelom državnih topografskih zbirk podatkov in (6) regulacijo;
- pri tem je kot prostovoljce potrebno obravnavati tako laike kot
strokovnjake. Med laične prostovoljce štejemo splošno javnost, ki v prostem
času ali za osebne namene uporablja topografske podatke in karte ne glede na
medij. Med strokovne prostovoljce štejemo osebe, ki ob izvajanju javne ali
zasebne dejavnosti izvajajo terenska dela, pri čemer uporabljajo topografske
podatke in karte, npr. geodete, geologe, geografe, gozdarje, gradbenike,
hidrologe, agronome;
- model mora z ustrezno komunikacijo in moderiranjem zagotoviti čim večji
odziv prostovoljcev obeh skupin, kar zahteva primerno organizacijo
topografske službe, ki bo podatke sposobna pridobiti, preveriti in
integrirati v proces vzdrževanja državnih topografskih zbirk. V ta namen je
potrebno v modelu opisati priporočljivo programsko podporo in odprtost
topografskih podatkov, ki bo prostovoljcem, upoštevajoč njihovo digitalno in
kartografsko pismenost, olajšala sporočanje topografskih sprememb ali napak
na kartah in v podatkih ne glede na merilo oz. raven podrobnosti. Takšne VGI
se lahko pošiljajo kot amaterske nemetrične fotografije, besedila, digitalne
črtne risbe ali zgolj lokacijske točkovne oznake. Pri odzivu prostovoljcem
je potrebno predvideti povratno informiranje o uporabi VGI, ki so jih
prispevali. Procesni model mora biti testiran in ovrednoten z omejeno
skupino prostovoljcev.
Številka teme: 5.12.10.
Naslov teme: Razvoj državnega višinskega transformacijskega modela med
SVS2000/Trst in SVS2010/Koper
Cilja:
- v okviru naloge je predviden razvoj metodologije in protokola (procesa)
določitve višinskega transformacijskega modela. Analizirati je potrebno vse
obstoječe podatke o višinah reperjev in na podlagi njihovega pazljivega
izbora določiti transformacijsko ploskev za celotno območje države. Na
urbanih območjih, kjer je potreba po kakovostnejšem transformacijskem modelu
večja, je na razpolago bistveno več podatkov. Rezultat projekta poleg same
ploskve prehoda vključuje tudi verifikacijo in oceno njene kakovosti – oceno
natančnosti višinske transformacije (za posamezno lokacijo);
- cilj je izdelati državni višinski transformacijski model in ustrezno
programsko opremo za njegovo uporabo. Končni rezultat bo uporaben za vsa
geodetska podjetja ter upravljavce in uporabnike prostorskih podatkovnih
zbirk, ki vsebujejo tudi podatke o višinah, saj bo omogočil enostaven prehod
na nov državni višinski sistem SVS2010/Koper.
Številka teme: 5.12.11.
Naslov teme: Razvoj usmeritev za izboljšanje semantične medopravilnosti
na področju upravljanja prostorskih zbirk podatkov in geoinformatike v
Sloveniji
Cilj:
- razvoj usmeritev za doseganje semantične medopravilnosti na področju
upravljanja prostorskih zbirk podatkov:
- pri tem naj bo razvit globalni model, digitalni ekosistem, ki izpolnjuje
funkcijo (1), semantičnega referenčnega sistema za učinkovito povezovanje
pomensko skladnih konceptov raznolikih podatkovnih prostorov in ocenjevanje
stopnje njihove skladnosti. V tem okviru naj se zagotovi zasnova platforme
(2) za podporo procesu pomenskega usklajevanje konceptov, vsebovanih v
zbirkah zainteresiranih deležnikov iz javne in zasebne sfere za sklepanje
ontoloških zavez;
- (3) izdelata naj se pregled tehnologij in predlog za izbiro kombinacije
najprimernejših tehnologij za povezovanje odprtih podatkov. (4) Izdela naj
se pregled odprtokodnih in drugih standardov na obravnavanem področju. (5)
Izdela naj se predlog aplikativnih semantičnih mer za ugotavljanje
semantične skladnosti geoprostorskih in drugih zbirk podatkov. (6)
Pripravijo naj se vodila za upravljanje procesa semantičnega usklajevanja za
GURS (MJU), kot koordinacijsko entiteto v procesu integracije. (7) Izdelata
naj se načrt diseminacije in popularizacije izvedbe povezovanja ter načrt
implementacije sistema;
- (8) opredelijo naj se usmeritve za izvedbo povezovanja podatkovnih nizov
zbirk prostorskih podatkov GURS interno ter povezovanje vzorca teh z drugimi
zbirkami o prostoru v upravljanju zunanjih skrbnikov. (9.) Izvede naj se
testiranje semantičnega povezovanja na dveh internih vzorčnih bazah GURS ter
zunanjih bazah; interno naj bodo vključene izbrane topografske zbirke in
zbirke podatkov o nepremičninah, zunanje pa zbirke kmetijsko/gozdarske
domene in področij državnih in občinskih ter zasebnih katastrov gospodarske
javne infrastrukture (GJI);
- (10) proučijo naj se dodatne možnosti uporabe ter izkoriščanja tako
povezanih podatkov (na primer pomensko zasnovana generalizacija,
poizvedovanje in iskanje pomensko skladnih podatkovnih nizov in podobno) za
dokazovanje povečane večkratne uporabe semantično povezanih podatkov v
primerjavi z nepovezanimi.
Številka teme: 5.12.12.
Naslov teme: Varnost v cestnem prometu - Razvoj nove metodologije
merjenja varnosti v cestnem prometu
Cilji:
- vzpostaviti ustrezno metodologijo merjenja varnosti v cestnem prometu ter
razviti razširjeni model izračuna kazalnikov varnosti;
- pregled in ocena stanja varnosti cestnega prometa;
- ugotovitev vzrokov za stanje varnosti cestnega prometa;
- opredelitev ključnih ukrepov za večjo varnost cestnega prometa;
- izboljšanje preventivnega delovanja na področju varnosti cestnega
prometa.
Številka teme: 5.12.13.
Naslov teme: Raziskava medijske krajine in strategija za kakovosten,
odprt in transparenten medijski prostor
Cilji:
-
priprava strategije razvoja medijskega prostora v Republiki Sloveniji za
obdobje 2024–2030 na podlagi sistematičnega spremljanja izvajanja in
merjenja učinkov medijske zakonodaje;
- na osnovi rezultatov raziskave oblikovanje predlogov za spremembe medijske
zakonodaje;
- raziskava medijske pismenosti za najširše občinstvo s poudarkom na razvoju
kompetenc, ki so potrebne za prepoznavanje dezinformacij in lažnih novic.
3.
Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 6.353.000,00
EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu
Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov v
EUR:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije |
3.164.500,00 |
Ministrstvo za zunanje zadeve |
20.000,00 |
Ministrstvo za notranje zadeve |
55.000,00 |
Ministrstvo za obrambo |
171.000,00 |
Ministrstvo za finance |
70.000,00 |
Ministrstvo za pravosodje |
265.000,00 |
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo |
200.500,00 |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
43.000,00 |
Ministrstvo za okolje in prostor |
107.000,00 |
Ministrstvo za infrastrukturo |
180.500,00 |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
100.000,00 |
Ministrstvo za javno upravo |
127.500,00 |
Ministrstvo za zdravje |
671.500,00 |
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |
357.500,00 |
Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije |
70.000,00 |
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike
Slovenije za meroslovje |
45.000,00 |
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa |
70.000,00 |
Ministrstvo za kulturo |
165.000,00 |
Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo |
470.000,00 |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v
zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register
zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z
ZZrID in s Pravilnikom o CRP.
Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne
dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo
raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je
zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in
(so)financiranju.
5. Pogoji
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v Zakonu
o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Pravilniku
o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP),Pravilniku o kriterijih za
ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list
RS, št. 53/16 - v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji,
Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa v letu 2022 in v Usmeritvah
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa
Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni
na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta,
raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih RO,
mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o ureditvi
medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja projekta mora na dan zaključka javnega razpisa imeti evidenčno številko
raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v zbirko podatkov o izvajalcih
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi agencija. Prijavitelj mora za
vodjo projekta, ki še nima številke raziskovalca, izpolniti obrazec
ARRS-ZOP-02-2018-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti raziskovalec,
pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis poteklo največ
deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že
izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot
mladi doktor.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega
raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za
izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na
osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne
dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega
raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob
podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa
o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega
projekta v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZZrID in 3. členom Pravilnika o
kriterijih (vodja aplikativnega projekta), oz. 4. členom Pravilnika o
kriterijih, če ima vodja raziskovalnega projekta status podoktoranda v zvezi z
drugim odstavkom 63. člena ZZrID.
Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju
navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov.
Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za
mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.
Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti
izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda (3. člen Pravilnika o
kriterijih):
- Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem
predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
- Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega
člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v
prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi,
izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04,
2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali
dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
- Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega
sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno
število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer: A1/2 ≥ 400 ali A'
≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.
- Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1
minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
- Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A'
več kot 0.
Če raziskovalec v zadnjih petih letih ni bil zaposlen ali samozaposlen v
raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. točke
prejšnjega odstavka namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno
obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti.
Upoštevano obdobje iz 1. točke prejšnjega odstavka se podaljša v primeru
dejansko izrabljenega dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo,
dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov
odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitve
izven raziskovalne dejavnosti, daljše od šestih mesecev. Na podaljšanje
upoštevanega obdobja ne vpliva izraba starševskega dopusta v obliki delne
odsotnosti z dela. Upoštevano obdobje se lahko podaljša največ za čas
odsotnosti.
V nadaljevanju so za vede in posamezna področja navedeni pogoji za A1 minimalni,
CI minimalni in A3 minimalni. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja
izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki
niso navedena, veljajo pogoji za vedo. Pogoji so navedeni ločeno za vodje
raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja in za ostale vodje
raziskovalnih projektov.
-
Ocena A1
-
A1 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov določen v naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija,
Geografija |
0,5 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
-
Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v
naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija,
Geografija |
0,4 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
-
Čisti citati
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če
področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za
vedo.
-
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih
projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija |
5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija,
Šport |
15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija |
50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko
inženirstvo, Energetika, Materiali |
100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija |
200 |
-
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih
projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo |
5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo,
Rastlinska produkcija in predelava, Geografija |
10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika |
20 |
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima
status podoktoranda:
Vodja, ki ima status podoktoranda, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- vrednost A1 > 0,
- vrednost A' > 0,
- izkazovati vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor),
določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne
uspešnosti,
- izkazovati sposobnost za organiziranje in vodenje.
Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če
od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta po letu
zagovora njegovega doktorata (upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2019
– 19. 4. 2022). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 19. 4.
2022. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko
varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora
podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni
ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o
zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od
treh mesecev.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno
znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija.
Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v
bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa
(A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred
zaključkom javnega razpisa (CI).
Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca
(izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene
knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz
zbirke podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi
agencija, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.
5.3.4 Drugi kvantitativni pogoji
Minimalna vrednost A3 je za vse vodje raziskovalnih projektov enaka 0.
6.
Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in
potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost
predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter
izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z
ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7.
Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 9. 2022 in je odvisen od
razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu
agencije, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega
razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja
izvajanja projektov bodo prijavitelji obveščeni med razpisom.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo
do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8.
Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP
in Metodologija CRP.
Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom
deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za
vsakega drugega udeleženca CRP.
Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem
direktorju agencije. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP
agencija posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, agencija in
udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za
(so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav
(v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in udeležencev CRP,
direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija na podlagi Sklepa o izboru projektov izda prijaviteljem individualno
obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15
dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor
agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti
posebno spletno stran oz. podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala
diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski
opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine
s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove
realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja
projekta ter navedba logotipa agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so
zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna
stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta.
O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in
zaključnem poročilu.
9. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo - obrazcem
ARRS-CRP-JR-Prijava-2022.
Prijava na javni razpis mora vsebovati izpolnjene obrazce:
- Obrazec 1 (ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr1): Prijavna vloga (A. Splošni
podatki);
- Obrazec 2 (ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr2): Prijavna vloga (B. Predstavitev
raziskovalnega projekta);
- Obrazec 3 (ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr3): Sestava projektne skupine iz RO
prijaviteljice in iz sodelujočih RO.
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1,
10, 11, 24.1, 24.2 in 24.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo
biti izpolnjene v obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega
projekta šteje za poslovno skrivnost.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot prijavitelj ali soizvajalec nastopa gospodarska
družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne
dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016 predložiti tudi izpolnjen Obrazec
za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-DP-2022.
9.1 Način, oblika in rok za predložitev prijav
Prijavitelj mora prijavo na javni razpis oddati v tiskani in elektronski obliki,
in sicer:
- tiskano prijavo z vsemi izpolnjenimi obrazci (Obrazec 1, , Obrazec 2,
Obrazec 3), navedenimi v 9. točki javnega razpisa, mora prijavitelj oddati v
zaprti ovojnici z oznako "NE ODPIRAJ – PRIJAVA – RAZPIS ZA CRP 2022" ter z
nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana. Obrazec
1 mora biti opremljen z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene
osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter žigom prijavitelja.
- v elektronski obliki mora prijavitelj oddati izpolnjene obrazce iz 9. točke
javnega razpisa (Obrazec 1, Obrazec 2, Obrazec 3) na elektronski naslov Prijava-RPROJ-CRP-2022@arrs.si,
pri čemer obrazce oddajte v naslednjih oblikah in poimenovanjih:
- Obrazec 1 v obliki Word (.doc) poimenovanje Obrazca 1:
ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr1_priimek vodje projekta.doc
- Obrazec 2 v obliki Word (.doc) ali obliki PDF (.pdf) poimenovanje
Obrazca 2: ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr2_priimek vodje projekta.ustrezna
končnica
- Obrazec 3 v obliki Excell (.xls) poimenovanje Obrazca 3:
ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr3.xls
Prijava mora biti v tiskani in elektronski obliki oddana do vključno 19.
4. 2022 do 14:00.
Obe obliki prijave, tiskana in elektronska, morata biti vsebinsko popolnoma
enaki.
Prijava se šteje za pravočasno, če v tiskani obliki prispe na naslov Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30,
1000 Ljubljana, do vključno 19. 4. 2022 do 14:00. Kot
pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do
vključno 19. 4. 2022 do 14:00 (upošteva se poštni žig).
9.2 Nepravočasne, nepravilno označene in nepopolne prijave
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav (ni razvidno, da gre za prijavo na
razpis, ali na kateri razpis se prijava nanaša, ali ni razviden prijavitelj)
komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom
neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče
razbrati prijavitelja in se prijava odpre). Prijava se šteje za formalno
popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter
vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Če prijavitelj
pravočasno ne odda zahtevanih obrazcev in elektronske prijave, gre za formalno
nepopolno prijavo. Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom
Pravilnika o CRP.
10. Datum odpiranja prijav
Komisija za odpiranje prijav bo 22. 4. 2022 ob 10.
uri na sedežu
Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta
30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
11. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v avgustu 2022.
12. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno
dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletnih straneh
agencije http://www.arrs.gov.si oziroma
na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova
cesta 30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučić, na telefonski številki 01/400-5913
oziroma na elektronskem naslovu: lili.lucic@arrs.si vsak
delovni dan od 9:00 do 12:00.
Številka: 6316-2/2022-6
Datum: 10. 3. 2022
Prof. dr. Mitja Lainščak,
v. d. direktorja
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 38/22, z dne 18. 3. 2022.
Pravne podlage:
- Zakon o znanstvenoraziskovalni in
inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21);
- Pravilnik o Ciljnih
raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in
186/21 - ZZrID);
- Pravilnik
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20,
145/20 in 186/21 – ZZrID);
- Pravilnik o
kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega
projekta (Uradni list RS, št. 53/16 in 186/21 - ZZrID);
- Sklep o oblikovanju Ciljnega
raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022, št. 631-32/2021/7 z dne
18. 2. 2022;
- Usmeritve za pripravo Javnega
razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa
»CRP 2022« v letu 2022, št. 631-32/2021/8 z dne 18. 2. 2022;
- Metodologija ocenjevanja
prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 - uradno prečiščeno besedilo z dne
5. 6. 2017 in nasl.;
- Metodologijo ocenjevanja in
izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022, št. 012-2/2022-48 z dne
10. 3. 2022;
- Pravila o državnih
pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-10 z dne 8.
4. 2016.
Razpisna dokumentacija:
- Prijavna vloga ARRS-CRP-JR-Prijava-2022:
- Navodila za izpolnjevanje Prijavne vloge ARRS-CRP-JR-Prijava-2021:
- Razpisane teme - dodatne informacije in obrazložitve:
- Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči:
- Obrazec za pridobitev šifre raziskovalca (obvezno priložiti izjavo o nameri zaposlitve):
- Vzorec ocenjevalnega lista A:
- Vzorec ocenjevalnega lista B:
- Vzorec pogodbe ARRS:
- Vzorci pogodb po posameznih udeležencih:
- Vzorec-pogodbe-MF.pdf (format
Acrobat, 173KB)
-
Vzorec-pogodbe-MGRT.pdf (format Acrobat, 191KB)
-
Vzorec-pogodbe-MGRT-MIRS.pdf (format Acrobat, 151KB)
-
Vzorec-pogodbe-MIZS.pdf (format Acrobat, 224KB)
-
Vzorec-pogodbe-MJU.pdf (format Acrobat, 233KB)
-
Vzorec-pogodbe-MK.pdf (format Acrobat, 253KB)
-
Vzorec-pogodbe-MKGP.pdf (format Acrobat, 134KB)
-
Vzorec-pogodbe-MNZ.pdf (format Acrobat, 261KB)
-
Vzorec-pogodbe-MOP.pdf (format Acrobat, 173KB)
-
Vzorec-pogodbe-MOP-GURS.pdf (format Acrobat, 164KB)
-
Vzorec-pogodbe-MP.pdf (format Acrobat, 156KB)
-
Vzorec-pogodbe-MZ.pdf (format Acrobat, 170KB)
-
Vzorec-pogodbe-SDP.pdf (format Acrobat, 259KB)
-
Vzorec-pogodbe-MORS.pdf (format Acrobat, 875KB)
-
Vzorec-pogodbe-MDDSZ.pdf (format Acrobat, 262KB)
-
Vzorec-pogodbe-AVP.pdf (format Acrobat, 224KB)
-
Vzorec-pogodbe-MZZ.pdf (format Acrobat, 287KB)
-
Vzorec-pogodbe-MZI.pdf (format Acrobat, 260KB)
|