Inovacije

Razpisi in pozivi

      

 

 

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH IN DEMONSTRACIJSKO-PILOTNIH PROJEKTOV V PREMOGOVNIH REGIJAH ZASAVJE IN SAŠA V OKVIRU SKLADA ZA PRAVIČNI PREHOD (Kratica javnega razpisa: JR RRI DEMO PILOTI SPP)

 

1. Pravne podlage

- Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L št. 2024/795 z dne 29. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1056/EU);

-Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 (UL L, 2024/1351, 22.5.2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1060/EU);

- Uredba (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi Uredb (EU) 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 23);

- Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024  o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev),  (UL L št. 2024/2509 z dne 26. 9. 2024, str. 1, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/2509);

- Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 20212027 (UL L  št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 11), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2024/765 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L, 2024/765, 29.2.2024);

- Uredba o ratifikaciji Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 2/21);

- Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018) (v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba GDPR);

- Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 2023/90149 z dne 5. 12. 2023, str. 94);

- Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L št. 295, z dne 21. 11. 2018, str. 39, v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2018/1725);

- Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L št. 2023/2486 z dne 21. 11. 2023);

- Uredba o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23 in 13/25, v nadaljnjem besedilu: Uredba EKP);

- Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027, št. CCI2021SI16FFPA001 z dne 12. 9. 2022, z vsemi spremembami;

- Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, št. CCI 2021SI16FFPR001, različica 3.1,  z dne 2. 9. 2025 z vsemi spremembami, dostopen na; https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/  (v nadaljnjem besedilu: Program EKP);

- Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 389);

- Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 37/08));

- Postopkovnik za izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES, objavljenem na spletni strani: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/05/Postopkovnik_podpisana-verzija.pdf (v nadaljnjem besedilu: Postopkovnik za izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah);

- Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23);

- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – Zdeb in 16/23 – ZZPri; v nadaljnjem besedilu: ZIntPK);

- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP,  96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US,  18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25);

- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (ZIPRS2526) (Uradni list RS, št. 104/24, 17/25-ZFO-1E in 32/25 – ZJU-1);

- Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24);

- Proračun Republike Slovenije za leto 2025 (Uradni list RS, št. 123/23 in 104/24);

- Proračun Republike Slovenije za leto 2026 (Uradni list RS, št. 104/24);

- Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavno investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);

- Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23);

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1);

- Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24, v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);

- Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);

- Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F, v nadaljnjem besedilu: ZJN-3);

- Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A,  v nadaljnjem besedilu: ZPOP-1);

- Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (Uradni list RS, št. 49/22);

- Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije S5 (verzija 1.1, oktober 2023; s spremembami);

- Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11);

- Sporočilo Komisije – Okvir za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (UL C št. 414 z dne 28. 10. 2022, str. 1);

- Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba GBER);

- Shema državne pomoči »Program ukrepov MGTŠ za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2024–2030 – RRI, št. sheme: BE06-2632616-2024« z vsemi spremembami;

- Shema državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči – program ukrepov MGTŠ, št. sheme: BE02-2632616-2024« z vsemi spremembami;

- Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda;

- Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije;

- Območni načrt za pravični prehod Zasavske premogovne regije št. CCI 2021SI16FFPR001, z dne 12. 12. 2023, z vsemi spremembami[1] (v nadaljnjem besedilu: ONPP Zasavje);

- Območni načrt za pravični prehod Savinjsko-šaleške premogovne regije št. CCI 2021SI16FFPR001, z dne 12. 12. 2023, z vsemi spremembami[2] (v nadaljnjem besedilu: ONPP SAŠA);

- Program ukrepov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2024–2030 - RRI, z dne 13. 3. 2025 oz. vsakokratno veljavni program;

- Smernice organa upravljanja za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, avgust 2023, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe, https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;

- Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, september 2023, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe, https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;

- Sklep o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23 in 70/25);

- Program dela in finančni načrt Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije za leto 2025, ki ga je sprejel Upravni odbor ARIS na 19. seji dne 22. 1. 2025, z dopolnitvami z dne 26. 2. 2025 in z dne 27. 3. 2025;

- Sporazum o prenosu in načinu izvajanja nalog izvajalskega telesa v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027 med Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport  in Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije; št. 314-8/2024-7 in št. 303-22/2023/49 z dne 19. 11. 2024 in Dodatek št. 1 k Sporazumu o prenosu in načinu izvajanja nalog izvajalskega telesa v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027, št. 314-8/2024-16 in št. 303-22/2023-2180-71 z dne 9. 4. 2025;

- Pogodba o izvajanju javnega razpisa med MGTŠ in ARIS, št. C2180-24-096025 z dne 22. 4. 2025;

- Pravila o protokolu izvedbe postopkov za (so)financiranje inovacijske dejavnosti ARIS, št. 007-21/2024-1 z dne 12. 7. 2024 in št. 007-21/2024-2 z dne 19. 5. 2025 (v nadaljnjem besedilu: Pravila o protokolu);

- Sklep o  ceni ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2025 (št. 410-40/2025-2 z dne 14. 8. 2025);

- Odločitev o podpori Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi organa upravljanja za evropsko kohezijsko politiko, št. 3032-133/2025-1630-5 z dne 1. 10. 2025.

 

2. Naziv in sedež organa, ki zagotavlja sredstva

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) nastopa na področju izvajanja ukrepov iz Sklada za pravični prehod pri Javnem razpisu za  sofinanciranje raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov v premogovnih regijah Zasavje in SAŠA v okviru Sklada za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) v vlogi posredniškega telesa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa.

V vlogi izvajalskega telesa za javni razpis je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS).  

 

3. Uvrstitev javnega razpisa v Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji

Javni razpis za izbor operacij financira Evropska unija, in sicer iz Sklada za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP). Javni razpis se izvaja v okviru Programa EKP, v okviru cilja politike 6: Evropa za pravični prehod, prednostne naloge 10: Prestrukturiranje premogovnih regij, specifičnega cilja JSO8.1.: Sklad za pravični prehod.

 

4. Namen, cilj in predmet javnega razpisa ter območje izvajanja

4.1 Namen javnega razpisa

Namen javnega razpisa je na podlagi ONPP Zasavje in ONPP SAŠA prispevati h gospodarskemu prestrukturiranju dveh premogovnih regij, to sta Zasavska premogovna regija[3] (v nadaljnjem besedilu: regija Zasavje) in Savinjsko-šaleška premogovna regija (v nadaljnjem besedilu: SAŠA regija) v smeri prehoda v nizkoogljično, krožno, digitalizirano gospodarstvo.

4.2 Cilj javnega razpisa

Cilj javnega razpisa je podpreti najmanj triindvajset (23) konzorcijev podjetij v obeh regijah skupaj oz. v regiji Zasavje najmanj sedem (7) in v SAŠA regiji najmanj šestnajst (16) konzorcijev podjetij za izvedbo raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z višjo dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost gospodarstva.

Cilj javnega razpisa je prispevati h kazalnikoma iz Programa EKP:

- podjetja, podprta z nepovratnimi sredstvi RCO 02,

- podprta podjetja RCO 01 (od tega: mikro, mala, srednja, velika).

Projekti v regiji Zasavje morajo biti skladni s specifičnimi cilji ONPP Zasavje:

Specifični cilj 2: Raznoliko in odporno lokalno gospodarstvo, kjer se načrtuje doseganje naslednjih rezultatov:

- dvig produktivnosti in dodane vrednosti v regiji zaradi prehoda v industrijo 4.0 (vključno sektor steklarstva) in digitalizacije,

- visoko razvit RRI in »start-up« ekosistem.

Projekti v SAŠA regiji morajo biti skladni s specifičnimi cilji ONPP SAŠA:

Specifični cilj 3: Trajnosten, prožen in raznolik gospodarski razvoj, v okviru katerega se načrtuje prispevek k doseganju naslednjih rezultatov:

- dvig produktivnosti/dodane vrednosti v regiji zaradi prehoda v industrijo 4.0 in digitalizacije,

- regija se uveljavi kot vozlišče za RRI v trajnostnih nizkoogljičnih krožnih rešitvah (ne samo v energetskih).

Projekti morajo biti skladni s cilji Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije[4] (v nadaljnjem besedilu: S5). Do sofinanciranja so upravičeni le tisti projekti, ki se lahko uvrstijo v fokusna področja in/ali produktne smeri po prednostnih področjih uporabe, kot so opredeljena v S5 zaradi:

- pospeševanja inovacij (med drugim lahko tudi z vključevanjem oblikovanja produktov v raziskovalno-razvojne dejavnosti podjetij),

- skrajšanja časa od ideje do trga,

- krepitve konkurenčnega položaja podjetij in njihovega pozicioniranja v obstoječih in novih verigah vrednosti,

- povečanja naložb zasebnega sektorja v raziskave in inovacije.


Seznam fokusnih področij in produktnih smeri[5] se nahaja v prilogi 1 v Pojasnilih javnega razpisa.


Veljavna S5 opredeljuje sledeča prednostna področja uporabe:

1 - Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT)/GoDigital,,

2 - Pametna mesta in skupnosti,

3 - Pametne stavbe in dom z lesno verigo,

4 - Mreže za prehod v krožno gospodarstvo,

5 - Trajnostna pridelava hrane,

6 - Trajnostni turizem,

7 - Tovarne prihodnosti,

8 - Zdravje – medicina,

9 - Mobilnost,

10 - Materiali kot končni produkti.

 

4.3 Predmet javnega razpisa

PPredmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov konzorcijev podjetij, katerih projektni cilj mora biti nov ali izboljšan izdelek, proces ali storitev, razvit do stopnje, da je potrjen v končni obliki ter primeren za uporabo v realnem okolju oz. testiran pri uporabi v realnem okolju. Uporaba v realnem okolju pomeni uporabo izdelka, procesa ali storitve v njihovi končni obliki in v predvidenih pogojih operativne uporabe.

Demonstracijsko-pilotni del projekta je namenjen razvoju rešitev za uporabo inovativnih tehnik ali metod (razvoj pilota) oziroma prikazu praktične uporabe, testiranju in evalvaciji aktivnosti (postavitev in testiranje demonstracije).

Javni razpis se izvaja v dveh sklopih, pri čemer ima vsak sklop dva podsklopa:

Sklop 1: Regija Zasavje

  • Podsklop 1.1: RRI (namenjen izvajanju raziskovalno-razvojnih projektov za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev),
  • Podsklop 1.2: RRI (namenjen izvajanju raziskovalno-razvojnih aktivnosti za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev) in Demo-piloti (namenjen razvoju rešitev za uporabo tehnik ali metod, ki do sedaj še niso bile uporabljene, kar predstavlja pilotni del projekta (razvoj pilota) in prikazu praktične uporabe, testiranju, evalvaciji in diseminaciji aktivnosti, kar predstavlja demonstracijski del projekta (postavitev in testiranje demonstracije), s ciljem razvoja novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev).

Sklop 2: SAŠA regija

  • Podsklop 2.1: RRI (namenjen izvajanju raziskovalno-razvojnih projektov za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev),
  • Podsklop 2.2: RRI (namenjen izvajanju raziskovalno-razvojnih aktivnosti za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev) in Demo-piloti (namenjen razvoju rešitev za uporabo tehnik ali metod, ki do sedaj še niso bile uporabljene, kar predstavlja pilotni del projekta (razvoj pilota) in prikazu praktične uporabe, testiranju, evalvaciji in diseminaciji aktivnosti, kar predstavlja demonstracijski del projekta (postavitev in testiranje demonstracije), s ciljem razvoja novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev).

Prijavitelj v vlogi na javni razpis izbere ustrezen sklop in znotraj izbranega sklopa ustrezen podsklop. Projekt se lahko izvaja v okviru Podsklopa 1.1 oz. 2.1 ali v okviru Podsklopa 1.2 oz. 2.2, ne pa v obeh podsklopih znotraj enega sklopa. Projekt se torej sme izvajati izključno v okviru enega sklopa in enega podsklopa.

4.4 Območje izvajanja

Operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, se bodo izvajale le v regiji Zasavje in v SAŠA regiji. Posamezna operacija se mora v celoti izvajati v eni izmed navedenih regij, torej v regiji Zasavje ali v SAŠA regiji. Operacija se ne sme izvajati v obeh regijah.

V regijo Zasavje sodijo štiri (4) občine: Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Regija Zasavje se deli na t. i. »ožje območje pravičnega prehoda«, ki zajema tri (3) občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter na t. i. »širše območje pravičnega prehoda«, ki zajema še občino Litija. 

V SAŠA regijo sodi deset (10) občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. SAŠA regija se deli na t. i. »ožje območje pravičnega prehoda«, ki zajema tri (3) občine: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter na t. i. »širše območje pravičnega prehoda«, ki zajema še  preostalih sedem (7) občin.

Za vsakega konzorcijskega partnerja mora biti v vlogi na javni razpis nedvoumno opredeljeno, v katerih od upravičenih občin v regiji Zasavje oz. SAŠA regiji bo izvajal projektne aktivnosti, pri čemer mora imeti na dan 31. 12. 2024 v tej občini registriran sedež, podružnico ali poslovno enoto. Sedež/poslovna enota/podružnica mora biti vpisana v Poslovni register Slovenije/Sodni register.

Konzorcijski partnerji, ki ob objavi javnega razpisa še nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, morajo v vlogi na javni razpis opredeliti, v kateri občini bodo izvajali projektne aktivnosti in ustanovili podružnico.

Operacije na javnem razpisu bodo primarno usmerjene v ustvarjanje pozitivnih vplivov na ožje območje pravičnega prehoda, pri čemer pa se bodo projektne aktivnosti lahko izvajale znotraj celotne regije Zasavje oz. SAŠA regije.

Do sredstev bodo lahko upravičena tista podjetja, ki bodo v celoti izvajala projektne aktivnosti v regiji Zasavje oz. SAŠA regiji. V kolikor bi se ugotovilo, da se operacija ni izvedla na območju regije Zasavje oz. SAŠA regije, ki jo je navedel upravičenec v vlogi, ARIS odstopi od pogodbe o sofinanciranju in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije. Za vračilo sredstev so vsi člani konzorcija odgovorni solidarno.

 

5. Ciljne skupine/upravičenci

Upravičeni prejemniki sredstev javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) so podjetja, kot so opredeljena v ZPOP-1, ne glede na velikost podjetja (ki se ugotavlja v skladu z merili iz Priloge I Uredbe GBER), ki imajo na dan 31. 12. 2024 registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico v regiji Zasavje oz. SAŠA regiji. Sedež, poslovna enota ali podružnica morajo biti vpisani v Poslovni register Slovenije/Sodni register.

Izključeni so javni zavodi, ustanovljeni v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in delovanje zavodov, vključno s predpisi, ki urejajo ustanovitev in delovanje zavodov na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti in visokega šolstva.

Upravičeno je tudi podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije, ki ima najkasneje ob podpisu pogodbe o sofinanciranju poslovni naslov podružnice v Republiki Sloveniji v SAŠA regiji ali v regiji Zasavje, kar bo dokazovalo z vpisom v Sodni register skladno z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 54/17, 16/19 – ZNP-1, 75/23 in 102/23 – ZViS-M). Tak konzorcijski partner se mora z izjavo (OBRAZEC 7), ki je del razpisne dokumentacije, obvezati, da bo do podpisa pogodbe o sofinanciranju izvedel zahtevani vpis v Sodni register, ter se izjasniti o tem, v kateri upravičeni občini v regiji Zasavje oz. SAŠA regiji bo izvajal operacijo. V primeru, da konzorcijski partner do podpisa pogodbe o sofinanciranju vpisa ne izvede, se pogodba ne sklene.

Na javni razpis se lahko zaradi zasledovanja načela krepitve partnerstev, kot to opredeljujeta ONPP Zasavje in ONPP SAŠA, prijavijo le konzorciji podjetij.

V primeru izbora vloge bodo upravičenci kot prejemniki sredstev državnih pomoči vsi konzorcijski partnerji, ki so sklenili in vlogi priložili konzorcijsko pogodbo, s katero so konzorcijski partnerji pooblastili vodilnega konzorcijskega partnerja za podpis pogodbe o sofinanciranju in v kateri so med drugim opredeljene pravice in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev.

 

6. Pogoji za kandidiranje

Vloga na javni razpis mora izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Vlogo pripravi vodilni konzorcijski partner v sodelovanju z ostalimi konzorcijskimi partnerji in na podlagi pooblastila konzorcijskih partnerjev. Izpolnjevanje pogojev za kandidiranje mora izhajati iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne izpolnjuje vseh pogojev za kandidiranje, se z obvestilom zavrne.

Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje vsak posamezni konzorcijski partner podpiše Izjavo (OBRAZEC 4), s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje pogojev za kandidiranje na javnem razpisu. Izjava (OBRAZEC 4) je del razpisne dokumentacije.

V primeru dvoma glede izpolnjevanja posameznega pogoja za kandidiranje lahko ARIS od prijavitelja ali kateregakoli konzorcijskega partnerja zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Če dokazila oziroma pojasnila niso predložena v roku, ki ga določi ARIS, se šteje, da pogoj za kandidiranje ni izpolnjen.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev za kandidiranje ugotovi po izdaji sklepa o izboru vloge, se pogodba o sofinanciranju ne sklene.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev za kandidiranje ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju, bo ARIS odstopila od pogodbe o sofinanciranju, pri čemer je upravičenec dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ARIS. 

Navodila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje so natančneje opredeljena v 3. točki Pojasnil javnega razpisa.

6.1 Splošni pogoji za kandidiranje za konzorcijske partnerje

Vsak konzorcijski partner mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje za kandidiranje:

1. Je podjetje, opredeljeno v skladu z ZPOP-1, in ni javni zavod, ustanovljen v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in delovanje zavodov, vključno s predpisi, ki urejajo ustanovitev in delovanje zavodov na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti in visokega šolstva.  

2. Najkasneje na dan 31. 12. 2024  ima v Poslovnem registru Slovenije/Sodnem registru vpisan sedež, poslovno enoto ali podružnico v regiji Zasavje ali SAŠA regiji, kjer se bodo izvajale aktivnosti projekta. Podjetje se  mora  ob oddaji vloge z izjavo zavezati, da bo sedež, poslovna enota ali podružnica ostala vpisana v Poslovnem registru Slovenije/Sodnem registru ves čas, od najkasneje 31. 12. 2024 dalje in še pet (5) let od zadnjega izplačila upravičencu.

3. Če je podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije in na dan objave javnega razpisa še nima ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, pa z odstopanjem od predhodnega pogoja velja, da se mora z izjavo ob oddaji vloge zavezati, da bo najkasneje do sklenitve pogodbe o sofinanciranju ustanovil podružnico v Republiki Sloveniji v regiji Zasavje ali SAŠA regiji, kar bo dokazoval z vpisom v Sodni register.

4. Na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 evrov ali več do ministrstva oziroma do izvajalskih institucij ministrstva (Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije), pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju oziroma o dodelitvi javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle spoznane v pravnomočni odločitvi pristojnega sodišča.

5. Na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da konzorcijski partner, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta od oddaje vloge.

6. Ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US, 102/23, 25/25 – odl. US in 40/25) in ni v postopku likvidacije po ZGD-1.

7. Ne prejema in ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17).

8. Ni podjetje v težavah skladno s točko 18 člena 2 Uredbe GBER.

9. Zanj ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri).

10. Ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na osnovi odločbe Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK), ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Šteje se, da konzorcijski partner navedeni pogoj izpolnjuje, če odločba EK še ni dokončna, konzorcijski partner pa je domnevno nezakonito pridobljena sredstva v ustrezni višini položil na posebni skrbniški račun pri banki in z njimi ne razpolaga.

11. Ni in ne bo za iste upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v javnem razpisu, pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna), vključno s pomočjo de minimis (prepoved dvojnega sofinanciranja).

12. Nima neporavnanega vračila preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.

6.2 Posebni pogoji za kandidiranje za konzorcijske partnerje

Vsak konzorcijski partner mora izpolnjevati naslednje posebne pogoje za kandidiranje:

1.Na javni razpis se lahko prijavi le konzorcij največ treh (3) neodvisnih, upravljavsko in lastniško nepovezanih podjetij[6] (samostojna vloga ni mogoča). Pogoj upravljavske in lastniške nepovezanosti mora biti izpolnjen na dan objave javnega razpisa kot tudi na dan oddaje vloge.

2. Vsi konzorcijski partnerji morajo imeti najkasneje na dan 31. 12. 2024 v Poslovnem registru Slovenije/Sodnem registru vpisan sedež, poslovno enoto ali podružnico v isti regiji, in sicer v regiji, v kateri bodo v celoti izvajali projekt, torej v regiji Zasavje ali v SAŠA regiji. Če je konzorcijski partner podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije in na dan objave javnega razpisa še nima ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, pa z odstopanjem od prejšnjega stavka velja, da se mora z izjavo ob oddaji vloge zavezati, da bo najkasneje do sklenitve pogodbe o sofinanciranju ustanovil podružnico v Republiki Sloveniji v tisti regiji, v kateri se bo v celoti izvajal projekt.

3. Konzorcijski partnerji morajo za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij skleniti konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta. Konzorcijska pogodba[7] mora določati pravice in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev, nujno pa mora vsebovati tudi:

  • določitev aktivnosti projekta s terminskim in finančnim načrtom po posameznih konzorcijskih partnerjih,
  • določitev vodilnega konzorcijskega partnerja, ki bo v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev v primeru izbora vloge pogodbena stranka oz. podpisnik pogodbe o sofinanciranju,
  • pooblastila vodilnemu konzorcijskemu partnerju s strani vseh ostalih konzorcijskih partnerjev (za pripravo, podpis in oddajo vloge, dopolnitev vloge ter vseh prilog v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev, za vročanje vseh pisanj in listin, npr. pozivov, dopisov, odločb, pogodbe v zvezi z javnim razpisom, za podpis pogodbe o sofinanciranju v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev ter za izvajanje celotne komunikacije z ARIS ali nadzornimi organi),
  • določilo, da vodilni konzorcijski partner za celoten konzorcij prejema vsa izplačila oz. sredstva po javnem razpisu, ki jih nato nakaže posameznim konzorcijskim partnerjem, glede na delež opravljenih storitev oz. aktivnosti,
  • določilo o neomejeni solidarni odgovornosti vseh konzorcijskih partnerjev[8] za pravilno izvedbo potrjenega projekta oziroma operacije skladno s pogodbo o sofinanciranju,
  • določilo o ravnanju v primeru sprememb operacije.

4. Vsaj en konzorcijski partner mora biti mikro, malo ali srednje veliko podjetje v skladu z določili Priloge I Uredbe GBER

5. Konzorcijski partner, ki se v skladu s Prilogo I Uredbe GBER smatra kot veliko podjetje, mora imeti najkasneje na dan 31. 12. 2024 v Poslovnem registru Slovenije/Sodnem registru vpisan sedež, poslovno enoto ali podružnico v ožjem območju pravičnega prehoda regije Zasavje ali SAŠA regije in mora izvajati projekt v celoti v ožjem območju pravičnega prehoda regije Zasavje ali SAŠA regije. Če je konzorcijski partner podjetje, ki se v skladu s Prilogo I Uredbe GBER smatra kot veliko podjetje, s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije, ki na dan objave javnega razpisa še nima ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, pa z odstopanjem od prejšnjega stavka velja, da se mora z izjavo ob oddaji vloge zavezati, da bo najkasneje do sklenitve pogodbe o sofinanciranju ustanovil podružnico v ožjem območju pravičnega prehoda regije Zasavje ali SAŠA regije in da bo izvajal projekt v celoti v ožjem območju pravičnega prehoda regije Zasavje ali SAŠA regije.

6. Konzorcijski partnerji morajo biti ustanovljeni vsaj dve (2) leti pred datumom objave javnega razpisa (upošteva se datum vpisa v Sodni oziroma drug ustrezen register). Če podjetje izvaja projekt v poslovni enoti, mora biti ta ustanovljena vsaj dve (2) leti pred objavo javnega razpisa (upošteva se datum vpisa v Sodni oziroma drug ustrezni register). Pogoj velja tako za sedež in poslovno enoto podjetja, ne velja pa v primeru podružnice tujega podjetja. 7. Z odstopanjem od predhodnega pogoja za največ enega konzorcijskega partnerja, ki ni vodilni konzorcijski partner, velja, da je lahko ustanovljen vsaj eno (1) leto pred datumom objave javnega razpisa (upošteva se datum vpisa v Sodni oziroma drug ustrezen register). Navedeno odstopanje ne velja za podjetje, ki izvaja projekt v poslovni enoti. Za takšno podjetje v celoti velja predhodni pogoj.

8. Vsak konzorcijski partner mora na dan 31. 12. 2024 zaposlovati najmanj tri (3) osebe, pri čemer se upoštevajo podatki o številu zaposlenih v podjetju na navedeni dan, ki izhajajo iz potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ali za podjetje, ki za navedeno obdobje še ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji, drugega ustreznega potrdila.

9. Višina čistih prihodkov od prodaje vseh konzorcijskih partnerjev skupaj v letu 2024 mora biti vsaj enaka vrednosti upravičenih stroškov prijavljenega projekta, pri čemer mora biti višina čistih prihodkov od prodaje posameznega konzorcijskega partnerja v letu 2024 vsaj enaka vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu. Z odstopanjem od predhodnega stavka za največ enega konzorcijskega partnerja, ki ni vodilni konzorcijski partner in ki je bil ustanovljen v letu 2024, velja, da zanj ni potrebno, da bi bila višina čistih prihodkov od prodaje za dotičnega konzorcijskega partnerja vsaj enaka vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu.

10. Posamezno podjetje se lahko na javni razpis prijavi največ enkrat kot vodilni konzorcijski partner in enkrat kot konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner.

11. Vsak konzorcijski partner poda izjavo, da ne bo nastopal kot zunanji izvajalec drugim konzorcijskim partnerjem v istem konzorciju.

6.3 Posebni pogoj za kandidiranje za vodilnega konzorcijskega partnerja

Vodilni konzorcijski partner mora imeti najkasneje na dan 31. 12. 2024 registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico in izvajati projekt v celoti v ožjem območju pravičnega prehoda regije Zasavje ali SAŠA regije.

6.4 Pogoji za projekt

Prijavljeni projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Projekt mora biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa. Prijavitelj mora v vlogi na javni razpis opisati, kako bo projekt prispeval k doseganju rezultatov specifičnega cilja 2 ONPP Zasavje oz. specifičnega cilja 3 ONPP SAŠA skladno s točko 4 javnega razpisa.

2. Projekt se ne sme pričeti izvajati pred oddajo vloge na javni razpis.

3. Projekt se mora v celoti izvajati znotraj ene od regij, opredeljenih v točki 4.4 javnega razpisa, torej v celoti v regiji Zasavje ali v celoti v SAŠA regiji.

4. Predvideni čas trajanja izvedbe projekta ne sme biti daljši od 24 mesecev.

5. Projekt mora biti umeščen izključno v enega od podsklopov, opredeljenih v točki 4.3 javnega razpisa, v Sklopu 1 (Podsklop 1.1 ali Podsklop 1.2) ali Sklopu 2 (Podsklop 2.1 ali Podsklop 2.2) javnega razpisa.

6. Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov posameznega projekta mora znašati na Podsklopu 1.1 oz. Podsklopu 2.1 najmanj 100.000,00 EUR ter največ 300.000,00 EUR ter na Podsklopu 1.2 oz. Podsklopu 2.2 najmanj 200.000,00 EUR ter največ 600.000,00 EUR.

7. V vlogi morajo biti za vsakega konzorcijskega partnerja navedeni finančni viri, iz katerih konzorcijski partner (poleg zaprošene pomoči oz. subvencije) načrtuje izplačevati stroške projekta ter navedeni tudi viri za financiranje projekta do prejema zaprošenih sredstev.

8. Projekt mora izkazovati spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s členom 6 Uredbe GBER.

9. Pri projektu mora biti upoštevano pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški, vključno z de minimis pomočjo, ne bo presegla največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot to določata shemi državnih pomoči, veljavni za javni razpis.

10. Konzorcijski partnerji morajo podati izjavo, da bodo vodili posebno, ločeno knjigovodsko evidenco za stroške zunanjih storitev, opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter za prejeta sredstva, ki se nanašajo na projekt.

11. Projektni cilj mora biti nov ali izboljšan izdelek, proces ali storitev, razvit do stopnje, da je potrjen v končni obliki ter primeren za uporabo v realnem okolju in dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta. V primeru projektov, ki se izvajajo v okviru Podsklopa 1.2 ali 2.2, kot sta določena v točki 4.3 javnega razpisa, mora projektni cilj vključevati tudi izvedbo demonstracijskega in pilotnega dela projekta.

12. Prijavitelj se z izjavo zavezuje, da bodo rezultati projekta ostali v ožjem območju pravičnega prehoda regije Zasavje ali SAŠA regije, kar pomeni, da mora nov produkt/storitev/proces, ki je rezultat projekta, tržiti konzorcijski partner iz ožjega območja pravičnega prehoda, demonstracijsko-pilotne aktivnosti (v primeru izvajanja projekta v Podsklopu 1.2 ali 2.2, kot sta opredeljena v točki 4.3 javnega razpisa) pa bodo izvedene  ter bodo ostale[9] v ožjem območju pravičnega prehoda.

13. Projekt mora upoštevati okoljsko načelo »ne škoduj bistveno« (t.i. DNSH oz. »Do No Significant Harm«) iz 9. točke Pojasnil javnega razpisa in upoštevati usmeritve za ocenjevanje skladnosti ukrepov z DNSH, skladno s Smernicami organa upravljanja za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« in Tehničnimi smernicami za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno«.

14. V primeru projekta, ki zajema nakup opredmetenih osnovnih sredstev z amortizacijsko dobo, daljšo od 5 let, mora biti z oceno izkazana podnebna odpornost projekta skladno s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027[10].

15. Prijavitelj mora med celotno pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem projekta zagotavljati skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic, upoštevati in spodbujati enake možnosti moških in žensk ter preprečevati vsake diskriminacije, zlasti v povezavi z dostopnostjo za invalide med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti na projektu.

16. Vsebina projekta se ne sme nanašati na:

a) razgradnjo ali gradnjo jedrskih elektrarn,

b) proizvodnjo, predelavo ter trženje tobaka in tobačnih izdelkov,

c) naložbe, povezane s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv.

17. V projektu morajo biti upoštevane vse zahteve državnih pomoči, ki so navedene v točki 12.1 javnega razpisa.

18. Če gre za projekt v Podsklopu 1.2 ali Podsklopu 2.2 javnega razpisa, morajo biti v projektu upoštevane tudi vse zahteve državnih pomoči, ki so navedene v točki 12.2 javnega razpisa.

 

7. Postopek obravnave vlog

Postopek obravnave vlog, oddanih na  javni razpis, poteka skladno s Pravili o protokolu.

Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev (od priprave predloga javnega razpisa do podpisa pogodbe o sofinanciranju) vodi komisija za dodelitev sredstev (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo za posamezen javni razpis s pisno odločbo imenuje direktor ARIS ali od njega pooblaščena oseba. Člani komisije so organizirani kot ekspertni panel in administrativni panel, ki svoje naloge opravljata avtonomno v skladu s svojimi pristojnostmi.

Administrativni panel vodi postopek odpiranja vlog, preverjanja  pogojev za kandidiranje ter dopolnjevanja vlog in opravlja druge naloge v skladu s tem javnim razpisom.

Ekspertni panel vodi postopek ocenjevanja, izvršuje funkcijo poročevalca ter imenuje recenzente in opravlja druge naloge v skladu s tem javnim razpisom.

7.1 Postopek odpiranja vlog

Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku osmih (8) dni od izteka roka za oddajo vlog.

Odpirajo se samo v roku oddane, pravilno izpolnjene in označene kuverte (v primeru oddaje vloge v tiskani obliki), in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile prejete. Pri elektronsko oddanih vlogah odpiranje vlog pomeni evidentiranje seznama prispelih vlog v elektronski prijavni sistem ARIS (tj. spletna aplikacija ARIS Digital Forms; v nadaljnjem besedilu: portal ARIS)[11].

Odpiranje prejetih vlog ni javno. Na odpiranju bo komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost prispelih vlog.

Nepravilno označena vloga ali prepozna vloga (v primeru oddaje vloge v tiskani obliki) se s spremnim dopisom neodprta vrne pošiljatelju ali pošiljateljici (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelju). Če na ovojnici ni pošiljateljevega naslova, se vloga odpre in se mu po ugotovitvi naslova vrne s spremnim dopisom.

Oddaja nepravilno označene vloge ali prepozne vloge v primeru elektronske oddaje vloge bo onemogočena z zaporo informacijskega sistema.

O odpiranju vlog komisija vodi zapisnik, ki vsebuje obvezne sestavine, navedene v 29. členu Pravil o protokolu in ki ga podpišejo predsednik komisije in člani komisije, ki so člani administrativnega panela.

Dokazila, da so bile vloge nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del dokumentarnega gradiva postopka dodelitve sredstev. 

7.2 Postopek po odprtju vlog

Komisija v roku osem (8) dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste prijavitelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Dopolnitve ne smejo posegati v tiste dele vloge, ki se nanašajo na:

- sestavo konzorcija,

- višino zaprošenih sredstev[12],

- tehnične specifikacije predmeta vloge ali

-  tiste elemente vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev vloge glede na preostale vloge, ki jih je ARIS prejela v postopku dodelitve sredstev.

Prijavitelj sme ob pisnem soglasju ARIS popraviti očitne računske napake, ki jih ARIS odkrije pri pregledu in ocenjevanju vlog. Pri tem se višina zaprošenih sredstev ne sme vsebinsko spreminjati.

Rok za dopolnitev vlog določi komisija v pozivu prijavitelju, pri čemer rok ne sme biti daljši od 15 dni.

Vloge prijaviteljev, ki so bili pozvani k dopolnitvi in se na poziv niso pravočasno odzvali ali vloge niso ustrezno dopolnili, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ARIS ali oseba, ki jo direktor ARIS pooblasti.

Za vse pravočasne in pravilno označene ter popolne vloge komisija najprej ugotavlja izpolnjevanje pogojev za kandidiranje na javnem razpisu. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih ARIS pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom.

V kolikor komisija ugotovi, da vloga izpolnjuje vse pogoje za kandidiranje, se vloga uvrsti v postopek ocenjevanja. V primeru, da vloga ne izpolnjuje katerega koli od pogojev za kandidiranje,  se nadaljnjega ocenjevanja po merilih ne izvede, vloga pa se zavrne.

Če v času med oddajo vloge in izdajo sklepov o izboru pri kateremkoli konzorcijskem partnerju pride do kakršnih koli sprememb, ki bi vplivale na formalne podatke v vlogi (npr. sprememba sedeža podjetja, sprememba zakonitega zastopnika, velikost konzorcijskega partnerja …), mora prijavitelj to nemudoma sporočiti ARIS.

 

8. Merila za ocenjevanje vlog in postopek izbora vlog

8.1 Merila za ocenjevanje vlog

Vloge, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse pogoje za kandidiranje, bo komisija ocenila na podlagi naslednjih meril:

 

MERILO

OPIS

ŠT.MOŽNIH TOČK

MERILO 1

ODLIČNOST PROJEKTA

PODMERILO 1.1 Razvojna osnova projekta

PODMERILO 1.2 Stopnja tehnološke odličnosti projekta

PODMERILO 1.3 Stopnja vključenosti elementov inovativnosti projekta

PODMERILO 1.4 Tržni potencial projekta

 

0-6

 

 

MERILO 2

VPLIVI IN UČINKI PROJEKTA

PODMERILO 2.1 Ustreznost in dosegljivost projektnega cilja

PODMERILO 2.2 Širši družbeni vpliv

PODMERILO 2.3 Krepitev partnerstev

0-5

MERILO 3

PRISPEVEK K PRESTUKTURIRANJU REGIJE

PODMERILO 3.1 Prispevek na področju prehoda regije na krožno gospodarstvo vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja

PODMERILO 3.2 Prispevek na področju blažitve podnebnih sprememb

PODMERILO 3.3 Uporaba naprednih digitalnih tehnologij

0-6

MERILO 4

USPOSOBLJENOST KONZORCIJSKIH PARTNERJEV

PODMERILO 4.1 Pretekle RRI reference konzorcijskih partnerjev

PODMERILO 4.2  Ustreznost kompetenc vodje in vodilnega osebja projekta in potrebe po zunanjem znanju ter opis infrastrukture in druge pomembne tehnične opreme za izvedbo projekta

PODMERILO 4.3 Kvaliteta konzorcija in dodana vrednost sodelovanja za izvedbo projekta

0-3

MERILO 5

NAČRTOVANJE PROJEKTA

PODMERILO 5.1 Procesi vodenja projekta

PODMERILO 5.2 Realnost in izvedljivost terminskega načrta projekta

PODMERILO 5.3 Učinkovitost in izvedljivost finančnega načrta projekta

PODMERILO 5.4 Ustreznost, izvedljivost in vsebinska celovitost projekta

0-3

SKUPAJ

 

23

Navedena merila izhajajo iz Meril za izbor operacij v okviru Programa EKP[13].

Najvišja možna skupna končna ocena (št. možnih točk z utežjo) je 23.

Način ocenjevanja vlog, način uporabe in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog, so natančneje opredeljeni v 4. točki Pojasnil javnega razpisa.

8.2 Postopek izbora vlog

Pri izboru vlog se upošteva naslednja določila:

- Prag števila doseženih točk za odobritev sofinanciranja (mejni prag) je 13 točk (točke z utežjo). Če posamezna vloga ne doseže mejnega praga, se ne more uvrstiti v postopek izbora za sofinanciranje in se z obvestilom zavrne.

- Vloga, ki pri katerem koli merilu ali podmerilu prejme 0 točk, se ne more uvrstiti v postopek izbora  za sofinanciranje in se z obvestilom zavrne.  

- V okviru merila 2 in merila 3 mora vloga prejeti vsaj 60 % vseh točk, ki jih je mogoče prejeti v okviru posameznega merila, drugače se vloga ne uvrsti v postopek izbora za sofinanciranje in se z obvestilom zavrne.

- Vloge, ki dosežejo najmanj 13 točk, se uvrstijo na predlog prejemnikov sredstev po vrstnem redu števila prejetih točk od najbolje do najslabše ocenjene vloge. Komisija bo glede na višino zaprošenih sredstev pripravila predlog projektov za sofinanciranje, za katere bo zagotovljenih dovolj sredstev, kot so za posamezno regijo določena v točki 9 javnega razpisa. Predlog bo ločen za regijo Zasavje in za SAŠA regijo, skladno z razpoložljivimi sredstvi za vsako posamezno regijo. Projekti, umeščeni v Sklop 1 javnega razpisa, bodo lahko prejeli izključno sredstva za regijo Zasavje, projekti, umeščeni v Sklop 2 javnega razpisa, bodo lahko prejeli izključno sredstva za SAŠA regijo.

- Vloge, za katere po izvedenem opisanem postopku ne bo na voljo razpoložljivih sredstev za sofinanciranje, se z obvestilom zavrnejo.

V primeru, da več vlog doseže enako število točk in skupna višina zaprošenih sredstev presega razpoložljiva sredstva javnega razpisa, bodo imele prednost tiste vloge, ki bodo bolje ocenjene pri merilu 3: »Prispevek k prestrukturiranju regije«. Če tudi na tej podlagi vlog ne bo mogoče razvrstiti, se bo prednost določila glede na oceno pri merilu 1: »Odličnost projekta«. V kolikor tudi to ne bo zadostovalo za razlikovanje med vlogami, se bo upoštevala ocena pri merilu 2: »Vplivi in učinki projekta«, nato pri merilu 4: »Usposobljenost konzorcijskih partnerjev« in nazadnje še pri merilu 5: »Načrtovanje projekta«. Če tudi po tej prednostni opredelitvi ne bi bilo mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, se za sofinanciranje izbere vloga po vrstnem redu prispetja na ARIS. V primeru oddaje vloge v tiskani obliki priporočeno po pošti se bosta upoštevala datum in ura, razvidna iz poštnega žiga, odtisnjenega na ovojnici, v primeru neposredne predložitve vloge na sedežu ARIS pa se bosta upoštevala datum in ura, vpisana na potrdilu ARIS o prejemu pošiljke. V primeru vloge v elektronski obliki se bosta upoštevala datum in ura, ki ju bo zabeležil portal ARIS.

Predlog prejemnikov sredstev se predloži direktorju ARIS ali od njega pooblaščeni osebi, ki na podlagi predloga prejemnikov sredstev sprejme  odločitev o dodelitvi sredstev, kot je določeno v 35. členu Pravil o protokolu.

Sklepe o izboru se pošlje izbranim prijaviteljem, rezultati postopka izbora pa se objavijo na spletni strani ARIS.

Prijavitelji, katerih vloge bodo izbrane za sofinanciranje, bodo na podlagi sklepa o izboru pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju. Ne glede na to, da je v primeru konzorcijev le izbrani prijavitelj podpisnik pogodbe o sofinanciranju z ARIS, je odgovornost konzorcijskih partnerjev kot  upravičencev do državne pomoči v razmerju do ARIS solidarna.

Če se prejemnik sredstev na poziv k podpisu pogodbe o sofinanciranju ne odzove v najmanj osmih (8) dneh od dneva prejema sklepa o izbiri ali če ne podpiše pogodbe o sofinanciranju, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev in ARIS v tem primeru izda sklep o ustavitvi postopka. Sproščena sredstva se v tem primeru lahko dodelijo vlogi, ki je na predlogu prejemnikov sredstev naslednja na vrstnem redu za sofinanciranje glede na višino prejetih točk.

Del razpoložljivih sredstev javnega razpisa lahko ostane neporabljen, v kolikor preostanek sredstev ne zadošča za pokritje celotnega planiranega sofinanciranja, opredeljenega v finančnem načrtu vloge, ki bi bila naslednja upravičena do sofinanciranja ali zaradi premajhnega števila vlog, ki dosežejo oceno, kot je opredeljena v prvih treh alinejah prvega odstavka te točke. 

Na sklep o izboru pritožba ni mogoča, možen pa je upravni spor.
 

9. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago

Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa, znaša 14.420.000,00 EUR, in sicer za regijo Zasavje 4.420.000,00 EUR in za SAŠA regijo 10.000.000,00 EUR.

Predvidena poraba sredstev po proračunskih postavkah:

Proračunska postavka

Skupaj (EUR)

230456 JSO8.1 – Sklad za pravični prehod Zasavje SPP 21-27-EU-MGTŠ

4.420.000,00

230457 JSO8.1 – Sklad za pravični prehod SAŠA SPP 21-27-EU-MGTŠ

10.000.000,00

Vsa sredstva so namenska sredstva EU, in sicer iz Sklada za pravični prehod.

Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega predvidoma proračunska leta 2026, 2027 in 2028 oziroma traja do porabe razpisanih sredstev.

V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev javnega razpisa, se to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do izdaje sklepov o izboru in obvestil o neizboru.

Javni razpis bo realiziran skladno s proračunskimi možnostmi.

Pogodbe o sofinanciranju na osnovi  javnega razpisa ne bodo podpisane, dokler ne bodo zagotovljena sredstva na evidenčnem projektu in investicije ne bodo uvrščene v načrt razvojnih programov.

Dinamika sofinanciranja operacije bo določena s pogodbo o sofinanciranju med ARIS in upravičencem, v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja operacije in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

Izplačila ministrstva so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko ARIS razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru ali spremeni pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se upravičenci ne strinjajo s predlogom spremembe, se šteje, da upravičenec odstopa od pogodbe o sofinanciranju.

ARIS si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o izboru in obvestil o neizboru razveljavi, kar bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

10. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za pravični prehod in na postavkah slovenske udeležbe za pravični prehod

Sredstva za sofinanciranje bodo zagotovljena na postavkah namenskih sredstev EU iz Sklada za pravični prehod. Nacionalni prispevek bo zagotovljen z zasebnimi sredstvi upravičencev.

 

11. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva

Obdobje upravičenosti stroškov na javnem razpisu se lahko prične z datumom oddaje vloge na javni razpis in se zaključi najkasneje 24 mesecev po izdaji sklepa o izboru. Za posamezni projekt lahko traja obdobje upravičenih stroškov največ 24 mesecev.

Obdobje upravičenosti izdatkov je lahko od datuma oddaje vloge na javni razpis do izstavitve zadnjega zahtevka za izplačilo, ko je tudi skrajni datum za zaključek operacije.

V primeru tujih podjetij velja, da se obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov lahko prične z datumom oddaje vloge na javni razpis, vendar  ne predvpisom podružnice v Sodni register. Obdobje upravičenosti stroškov se zaključi najkasneje 24 mesecev po izdaji sklepa o izboru. Za posamezni projekt lahko traja obdobje upravičenih stroškov največ 24 mesecev. Obdobje upravičenosti izdatkov lahko traja do izstavitve zadnjega zahtevka za izplačilo, ko je tudi skrajni datum za zaključek operacije.

Obdobje za upravičenost javnih izdatkov je predvidoma od datuma  oddaje vloge na javni razpis do 31. 12. 2028.

 

12. Shema in skladnost s pravili državnih pomoči

Sredstva se bodo dodeljevala:

- za Podsklopa 1.1 in 2.1 javnega razpisa na osnovi priglašene sheme državne pomoči »Program ukrepov MGTŠ za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2024–2030 – RRI« (št. sheme: BE06-2632616-2024«, datum potrditve sheme: 26. 4. 2024; trajanje sheme: 31. 12. 2026) z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Shema državne pomoči RRI);

- za Podsklopa 1.2 in 2.2 javnega razpisa:

  • za raziskovalno razvojne aktivnosti na osnovi priglašene Sheme državne pomoči RRI in
  • za demonstracijsko-pilotne aktivnosti na osnovi priglašene sheme državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči – program ukrepov MGTŠ, št. sheme: BE02-2632616-2024« z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Regionalna shema državne pomoči).

12.1  Splošna določila v zvezi s shemama državne pomoči

Vsi projekti, tako v Sklopu 1 kot v Sklopu 2 javnega razpisa, morajo upoštevati spodnje zahteve, ki izhajajo iz shem državne pomoči:

Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.

Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se upravičencem omejevala možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah EU.

Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.

Pomoč za kritje stroškov študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.

Pomoč ni dovoljena za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenesena primarne proizvajalce.

Pomoč ni dovoljena za sektor premogovništva za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24).

Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške.

Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po Uredbi GBER uporablja za to pomoč.

Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis«, glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

12.2  Določila v zvezi z Regionalno shemo državne pomoči

Projekti v Podsklopih 1.2 in 2.2 javnega razpisa morajo upoštevati spodnje zahteve, ki izhajajo iz Regionalne sheme državne pomoči:

Pomoč po Regionalni shemi državne pomoči se ne dodeli:

- v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,

- v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje,

-  v sektorju jeklarstva, lignita in premogovništva,

- za proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo,

- v prometnem sektorju in s tem povezani infrastrukturi,

- v sektorju širokopasovnih povezav.

Pomoč se lahko dodeli za začetno investicijo, kar pomeni naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba, v poslovni enoti.[14]

Pri pomoči, odobreni velikemu podjetju (v skladu s Prilogo I Uredbe GBER) za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški, predvideni za nakup opredmetenih in neopredmetenih sredstev, presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh (3) poslovnih letih.

Nabavljenih osnovnih sredstev se ne sme odsvojiti in morajo ostati na območju SAŠA regije ali regije Zasavje  najmanj pet (5) let po končani investiciji, če je prejemnik pomoči veliko podjetje (v skladu s Prilogo I Uredbe GBER), in najmanj tri (3) leta po končani investiciji, če so prejemniki pomoči mikro, mala in srednje velika podjetja (v skladu s Prilogo I Uredbe GBER). Uporabljati se morajo izključno za namene, za katere so bila dodeljena. Dovoljena je njihova nadomestitev, če v tem času zastarijo ali se pokvarijo, pod pogojem, da se gospodarska dejavnost na območju SAŠA regije ali regije Zasavje ohrani za navedeno najkrajše obdobje.

Neopredmetena osnovna sredstva se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo pomoč, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti pod tržnimi pogoji od nepovezanih oseb in vključena v osnovna sredstva podjetja, ki prejme pomoč, ter morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet (5) let, v primeru mikro, malih in srednje velikih podjetij (v skladu s Prilogo I Uredbe GBER) pa najmanj tri (3) leta.

Upravičeni stroški investicij v neopredmetena sredstva lahko znašajo pri velikih podjetjih (v skladu s Prilogo I Uredbe GBER) največ 50 % vseh upravičenih stroškov investicij v osnovna sredstva.

Nabavljena sredstva morajo biti nova.

Upravičenec potrdi, da ni izvedel premestitve v poslovno enoto[15], v kateri naj bi se izvajala začetna naložba, za katero se zaprosi pomoč, v dveh (2) letih pred oddaje vloge na javni razpis, in poda zavezo, da tega ne bo storil še najmanj dve (2) leti po zaključku začetne naložbe, za katero se oddaja vloga na javni razpis.

Vsaka začetna naložba v zvezi z isto ali podobno dejavnostjo, ki jo je začel isti upravičenec (na ravni skupine) v obdobju treh (3) let od datuma začetka del na drugi naložbi, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije statističnih teritorialnih enot, se šteje za del enotnega naložbenega projekta. Če gre pri takem enotnem naložbenem projektu za velik naložbeni projekt, skupni znesek pomoči za enoten naložbeni projekt ne presega prilagojenega zneska pomoči za velike naložbene projekte.

 

13. Upravičeni stroški, način sofinanciranja in intenzivnost pomoči

Sofinanciranje po javnem razpisu bo potekalo skladno s pravili evropske kohezijske politike, veljavno Shemo državne pomoči RRI in veljavno Regionalno shemo državne pomoči, veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021–2027[16] in Smernicami za uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v okviru skladov, ki jih zajema Uredba (EU) 2021/1060 (Uredba o skupnih določbah) (UL C/2024/7467 z dne 20. 12. 2024).[17]

13.1 Upravičeni stroški

Upravičeni stroški, ki bodo priznani v okviru posamezne operacije glede na izbrani podsklop, so stroški za izvajanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja ter stroški investicij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.

Ti stroški so:

Za Podsklopa 1.1 in 2.1: Shema državne pomoči RRI za sofinanciranje STROŠKOV DELA, STROŠKOV ZUNANJIH IZVAJALCEV TER POSREDNIH STROŠKOV.

 

 

Raziskovalno-razvojne aktivnosti v okviru industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja

Upravičeni stroški

- Stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na raziskovalno-razvojnih aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru operacije.

- Stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški pogodbenih raziskav, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih, stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, kamor spada tudi najem licenčnih računalniških programov/orodij, uporabljenih izključno za operacijo.

Skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev ne sme presegati 30 % vrednosti vsote upravičenih stroškov po shemi državne pomoči RRI.[18]

- Posredni stroški v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot posledica izvajanja operacije.

Uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji.

 

 

Za Podsklopa 1.2 in 2.2: Regionalna shema državne pomoči za sofinanciranje nakupa OPREDMETENIH IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV in Shema državne pomoči RRI za sofinanciranje STROŠKOV DELA, STROŠKOV ZUNANJIH IZVAJALCEV TER POSREDNIH STROŠKOV:

 

 

Raziskovalno-razvojne aktivnosti v okviru industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja

Upravičeni stroški

- Stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na raziskovalno- razvojnih aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru operacije.

- Stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški pogodbenih raziskav, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih, stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, kamor spada tudi najem licenčnih računalniških programov/orodij, uporabljenih izključno za operacijo.

Skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev ne sme presegati 30 % vrednosti vsote upravičenih stroškov po shemi pomoči RRI.[19]

- Posredni stroški v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot posledica izvajanja operacije.

Uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji.

 

 

Začetne investicije v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezana z bistveno spremembo proizvodnega procesa

Upravičeni stroški

-

- Stroški nakupa novih opredmetenih osnovnih sredstev (oprema in stroji, ne pa stroški nakupa zemljišč in stavb),

- Stroški nakupa novih neopredmetenih osnovnih sredstev (prenos tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja).

 

 

Za sofinanciranje je izključena proizvodnja predhodno že razvitih izdelkov ter uvajanje že razvitih procesov in storitev.

Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.

Stroški in njihovo dokazovanje so podrobneje opredeljeni v točki 5.5 v Pojasnilih javnega razpisa.

13.2 Način sofinanciranja upravičenih stroškov

Za uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene in klasične oblike obračunavanja upravičenih stroškov.

Med poenostavljene oblike sodijo:

- strošek na enoto in

- financiranje po pavšalni stopnji.

Med klasične oblike obračunavanja sodi dejansko dokazovanje upravičenih stroškov.

13.2.1 Strošek na enoto

Za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja strošek na enoto.

Strošek na enoto za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji, predstavlja strošek dela na ravni ure. Strošek na enoto za stroške dela je določen na podlagi Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23) in cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2025, izračunanih s strani ARIS, opredeljenih v Metodologiji za določitev višine podpore v obliki stroškov na enoto in financiranja po pavšalni stopnji, ki jo je ARIS sprejela dne 24. 9. 2025 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija). Na podlagi Metodologije strošek na enoto določa financiranje stroškov dela za osebje, ki dela na operaciji.

Metodologija je predstavljena v Prilogi 2 v Pojasnilih javnega razpisa.

Skladno z metodologijo izračuna stroška na enoto za stroške plač zaposlenih, ki delajo na operaciji, je vrednost enote zaokrožena na eno decimalko:

 

Vrsta stroška

Vrednost na uro, izražena v EUR

Stroški plač in povračil v zvezi z delom raziskovalcev

31,80 EUR

Stroški plač in povračil v zvezi z delom strokovnih in tehničnih sodelavcev

21,20 EUR

Navedeni vrednosti veljata za celotno obdobje trajanja operacije.

13.2.2 Financiranje po pavšalni stopnji za posredne stroške, vezane na operacijo

Na podlagi Metodologije je pavšalno financiranje določeno z uporabo odstotka neposrednih stroškov na operaciji in se nanaša na financiranje posrednih stroškov, povezanih z izvedbo operacije.

Posredni stroški, ki so nastali kot posledica izvajanja operacije pri upravičencu, se uveljavljajo v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji.

13.2.3 Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov

Za stroške storitev zunanjih izvajalcev in stroške nakupa novih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, uporabljenih izključno za operacijo, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja dokazila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti, skladno z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027.

Noben zunanji izvajalec in noben dobavitelj ne sme biti 25 % ali več lastniško povezan s katerim koli konzorcijskim partnerjem. Ravno tako partner v konzorciju ne more nastopati kot zunanji izvajalec ali dobavitelj drugim partnerjem istega konzorcija. Prav tako pa niso dopustna neposredna sorodstvena razmerja med lastniki in zakonitimi zastopniki konzorcijskih partnerjev ter lastniki in zakonitimi zastopniki zunanjih izvajalcev in dobaviteljev.

 

14. Intenzivnost pomoči

Intenzivnosti pomoči glede na shemo državnih pomoči:

Za vse podsklope je določena intenzivnost pomoči skladno s Shemo državne pomoči RRI za sofinanciranje STROŠKOV DELA, STROŠKOV ZUNANJIH IZVAJALCEV ter POSREDNIH STROŠKOV v višini:

a) do 25 % vrednosti upravičenih stroškov za velika podjetja,

b) do 35 % vrednosti upravičenih stroškov za srednje velika podjetja,

c) do 45 % vrednosti upravičenih stroškov za mikro in mala podjetja.

Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 15 odstotnih točk, če projekt izpolnjuje naslednji pogoj, in sicer da vključuje učinkovito sodelovanje, kar pomeni, da projekt izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi je vsaj en partner srednje veliko podjetje ali malo podjetje ali mikro podjetje (MSP), pri tem pa noben posamezen, nepovezan partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov po shemi državne pomoči RRI.

V tem primeru je intenzivnost pomoči naslednja:

a) do 40 % vrednosti upravičenih stroškov za velika podjetja,

b) do 50 % vrednosti upravičenih stroškov za srednje velika podjetja,

c) do 60 % vrednosti upravičenih stroškov za mikro in mala podjetja.

Za podsklopa 1.2 in 2.2 je določena intenzivnost pomoči skladno z Regionalno shemo državne pomoči za sofinanciranje NAKUPA OPREDMETENIH IN NEOPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV v višini:

a) do 40 % vrednosti upravičenih stroškov za velika podjetja,

b) do 50 % vrednosti upravičenih stroškov za srednje velika podjetja,

c) do 60 % vrednosti upravičenih stroškov za mikro in mala podjetja.

Velikost podjetja (in posredno s tem intenzivnost pomoči) se določi v skladu s Prilogo I Uredbe GBER. Pojasnila glede določanja velikosti podjetja se nahajajo v točki 5.4 v Pojasnilih javnega razpisa. Primeri izračuna stroškovnika so predstavljeni v Prilogi 3 v Pojasnilih javnega razpisa.

 

15. Roki in način oddaje vloge na javni razpis

Navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v točki 10 v Pojasnilih javnega razpisa.

Vlogo je mogoče oddati v elektronski ali v tiskani obliki. Prijaviteljem s ciljem zmanjševanja administrativnih bremen svetujemo oddajo vlog v elektronski obliki preko portala ARIS. V kolikor bi prijavitelj oddal hkrati vlogo v tiskani in elektronski obliki, se bodo v primeru neskladnosti podatkov iz elektronske in tiskane vloge upoštevali podatki iz tiskane vloge in pripadajoče dokumentacije.

Vloge v tiskani obliki je potrebno dostaviti na naslov: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ, VLOGA NA JAVNI RAZPIS! – JR RRI DEMO PILOTI SPP« in s polnim nazivom ter naslovom prijavitelja. Prijavitelji lahko v ta namen uporabijo OBRAZEC 12, ki ga prilepijo na ovojnico.

Vsaka nepravilno označena vloga se s spremnim dopisom neodprta vrne pošiljatelju. Če na vlogi ni pošiljateljevega naslova, se vloga odpre in se mu po ugotovitvi naslova vrne s spremnim dopisom.

Rok za oddajo vlog

Vloga v elektronski obliki na javni razpis se bo štela za pravočasno, če bo oddana na portalu ARIS najkasneje na zadnji dan oddaje vlog do 14.00.

Vloga v tiskani obliki na javni razpis se bo štela za pravočasno, če bo oddana na naslov: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana:

a. po pošti: priporočeno, razviden mora biti poštni žig oddaje na ovojnici najkasneje na zadnji dan oddaje vlog do vključno 14.00 ali

b. osebno: do roka za oddajo vlog, to je do vključno 14.00, v glavni pisarni ARIS, in sicer v času uradnih ur ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ter ob petkih od 10.00 do 12.30.

Glede rokov se uporabljajo določila 68., 100. in 101. člena ZUP.

V okviru javnega razpisa je predviden en rok za oddajo vlog: 15. 1. 2026 do 14.00.

Vlogo na javni razpis mora oddati vodilni konzorcijski partner projekta. Ta jo odda v imenu vseh konzorcijskih partnerjev.

Oddaja vloge pomeni, da so se konzorcijski partnerji seznanili z vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije in da se z njo strinjajo in da v celoti sprejemajo določila, navedena na vzorcu pogodbe o sofinanciranju, ki se nahaja v obrazcu 11 v prilogi razpisne dokumentacije. ARIS si pridržuje pravico do spremembe vzorca pogodbe o sofinanciranju.

 

16. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa

Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa predvidoma obveščeni v roku šestih (6) mesecev od datuma odpiranja vlog.

Izbrani prijavitelj lahko do izteka roka za podpis pogodbe o sofinanciranju umakne vlogo. ARIS v tem primeru izda sklep o ustavitvi postopka.

Rezultati javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ARIS.

 

17. Zahteve glede zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki jim mora zadostiti upravičenec v skladu s členom 50 Uredbe 2021/1060/EU in navodili organa upravljanja

Upravičenci morajo zadostiti zahtevam glede informiranja in obveščanja javnosti skladno s členoma 47 in 50 Uredbe 2021/1060/EU, veljavnimi Navodili organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027  in Priročnika celostne grafične podobe evropske kohezijske politike 2021–2027.[20]

 

18. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja

Upravičenec bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo, in zagotavljati ARIS ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še deset (10) let po njenem zaključku. V primeru neskladja rokov veljajo določila Uredbe (EU) 2021/1060.

Upravičenec mora zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje 5 let od 31. decembra leta, v katerem je organ upravljanja opravil zadnje plačilo upravičencu, če ni drugače določeno s členom 82 Uredbe (EU) 2021/1060 oziroma predpisom, ki bi jo nadomestil.

V skladu s členom 74 Uredbe (EU) 2021/1060 mora upravičenec voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bo upravičenec dolžan na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo. Upravičenec, ki ne vodi knjig za operacijo po ustrezni računovodski kodi, in iz svojih knjig ne more ločeno izpisati evidenc samo za posamezno operacijo, mora za zagotavljanje ločenega vodenja knjig za operacijo voditi druge pomožne knjige.

 

19. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom

Upravičenci morajo omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katere sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ARIS kot izvajalskega telesa, ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih slovenskih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi), ob smiselnem upoštevanju določbe člena 82 Uredbe 2021/1060/EU.

Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec moral omogočiti vpogled v računalniške in računovodske programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu tudi brez predhodne najave. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati  ARIS o izvedenih ukrepih.

 

20. Upoštevanje horizontalnih načel

V skladu s členom 9 Uredbe 2021/1060/EU je obvezno spoštovanje naslednjih horizontalnih načel:

  • spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino EU o temeljnih pravicah,·
  • upoštevanje in spodbujanje enakosti moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov,
  • preprečevanje diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Zlasti se upošteva dostopnost za invalide,
  • spodbujanje trajnostnega razvoja, ob upoštevanju ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in »načela, da se ne škoduje bistveno«.

Prijavitelj bo moral zagotoviti skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic, spodbujanja enakih možnosti moških in žensk, preprečevanje vsake diskriminacije, zlasti v povezavi z dostopnostjo za invalide med osebami, ki so, oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in Uredbo 2021/1060/EU.

Prijavitelj bo moral rezultate projekta uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja ob upoštevanju načela onesnaževalec plača, v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 in ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma.

 

21. Varovanje osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in podatki o dejanskih lastnikih

Varovanje osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji/upravičenci, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-2. V zvezi s tem  ARIS napotuje na Prilogo 4 in Prilogo 5 v Pojasnilih javnega razpisa.

Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06-ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US,7/18 in 141/22, v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oz. dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo  ARIS lahko domnevala, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.

Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji/upravičenci, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ARIS, ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžna uporabljati ARIS.

Podatki o sofinancirani operaciji, za katere je tako določeno s predpisi ali ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljeni bodo podatki o upravičencu. Objava bo obsegala navedbo konzorcijskih partnerjev, naziv operacije in znesek javnih virov financiranja operacije. Objave podatkov o operaciji in upravičencu bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.

Skladno z odstavkom 2 člena 69 Uredbe 2021/1060/EU je potrebno zagotavljati podatke o dejanskih lastnikih upravičenca, pa tudi podatke o dejanskih lastnikih izvajalca/cev in podizvajalca/cev, kadar je upravičenec javni naročnik v skladu z ZJN-3. Dejanski lastniki so opredeljeni v Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Kadar je upravičenec zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), se šteje, da so podatki o njihovih dejanskih lastnikih razvidni iz omenjenega registra. Za ostale primere pa bo upravičenec s podpisom pogodbe o sofinanciranju zavezan, da na poziv ARIS in v roku, postavljenem v pozivu,  ARIS posreduje te podatke. Potrebno je zagotavljati naslednje podatke dejanskih lastnikov: ime, priimek, datum rojstva in ID za DDV oziroma davčno številko.

 

22. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije

Konzorcijski partnerji morajo v vlogi realno prikazati načrtovani cilj operacije. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenega cilja in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanega cilja operacije in bodo kot takšni tudi priloga pogodbe o sofinanciranju.

V primeru, da upravičenec ob zaključku operacije ter 24 mesecev po zaključku operacije ne bo dokazal uresničitve načrtovanega cilja operacije v celoti, bo ARIS zahtevala vračilo že izplačanih sredstev oz. sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti in nedoseženi cilj operacije, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije.

 

23. Omejitve glede sprememb operacije v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2021/1060

Upravičenci bodo morali smiselno upoštevati omejitve glede sprememb operacije v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2021/1060. Če v petih (5) letih od datuma končnega izplačila upravičencu, ki je veliko podjetje, ali v treh (3) letih od datuma končnega izplačila upravičencu, ki je srednje veliko, malo ali mikro podjetje, nastopi karkoli od naslednjega:

(a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz regije na ravni NUTS 2, v kateri je upravičenec prejel podporo;

(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje upravičencu ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali

(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji,

je upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v katerem ustrezne zahteve niso bile izpolnjene.

 

24. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti

V kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvajanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti,  suma goljufij, nasprotja interesov, pojava korupcije ali kršitve drugih obveznosti ali pa upravičenec ARIS ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev  ARIS o odobritvi sredstev, ali je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.

Ne glede na to, ali je v konkretnem primeru že prišlo do izplačila sredstev ali ne, lahko ARIS zaradi lažnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov, izjav ali dokumentov, ne sklene pogodbe z upravičencem in izda sklep o ustavitvi postopka ali odpove že sklenjeno pogodbo, v kolikor do takšnih kršitev pride oziroma ARIS zanje izve, po podpisu pogodbe o sofinanciranju.

 

25. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije

Če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ARIS odstopila od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.

 

26. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije, ali da je višina financiranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oz. znesek pomoči

Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ARIS pogodbo lahko odpove in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.

 

27. Razpoložljivost razpisne dokumentacije

Vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani ARIS: https://www.aris-rs.si/sl/razpisi/index.asp.

 

28. Dodatne informacije

Dodatne informacije v zvezi s pripravo vlog in pojasnila k razpisni dokumentaciji so dosegljivi na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov: jr.spp@aris-rs.si .

Vprašanja na zgornji elektronski naslov morajo prispeti najkasneje pet (5) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo vloge. ARIS bo objavila odgovore na vprašanja najkasneje tri (3) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo vloge, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.aris-rs.si/sl/.

Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani,  zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.

ARIS bo organizirala informativne dneve. Datumi in druge informacije o informativnih dnevih bodo objavljene na spletnem naslovu https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/.

Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/.

 

 

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Tjaša Dobnik
direktorica

 

Številka: 314-4/2025-25
Ljubljana, 1. 10. 2025

 

Priloge:

1 – Prijavni obrazec (OBRAZEC 1)

2 – Predstavitev projekta (OBRAZEC 2)

2.a – Predstavitev projekta v angleškem jeziku (OBRAZEC 2.a)

3 – Finančni načrt (OBRAZEC 3.1.1) in (Obrazec 3.1.2)

4 – Izjava o sprejemanju pogojev (OBRAZEC 4)

5 – Izjava FURS (OBRAZEC 5)

6 – Izjava v zvezi z določanjem velikosti podjetja (OBRAZEC 6)

7 – Izjava tuja podružnica (OBRAZEC 7)

8 – Izjava dejanski lastniki (OBRAZEC 8)

9 – Izjava krepitev podnebne odpornosti (OBRAZEC 9)

10 – Konzorcijska pogodba – vzorec (OBRAZEC 10)

11 – Vzorec pogodbe o sofinanciranju (OBRAZEC 11)

12 – Oddaja vloge - vzorec (OBRAZEC 12)

Pojasnila JR RRI DEMO PILOTI


 

[3] Zasavska premogovna regija je po obsegu enaka Zasavski statistični regiji.

[5] Od 31. 3. 2025 se uporablja nova tabela Prednostnih področij pametne specializacije ter fokusna področja (FP) in produktne smeri (PS).

[6] Pojasnilo pojma »upravljavsko in lastniško nepovezana podjetja«:

Za potrebe javnega razpisa se kot upravljavsko in lastniško nepovezana podjetja štejejo podjetja, ki na dan objave javnega razpisa niso medsebojno lastniško ali upravljavsko povezana.

Lastniška nepovezanost pomeni, da med podjetji, ki sodelujejo v konzorciju, ne obstajajo neposredne lastniške povezave, da podjetja nimajo skupnih ustanoviteljev ali lastnikov, prav tako podjetja niso v razmerju obvladujoče ali odvisne družbe v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Upravljavska nepovezanost pomeni, da isti posamezniki ne opravljajo funkcij v poslovodnih organih (npr. direktor, član uprave) ali organih upravljanja (npr. nadzorni svet, skupščina) dveh ali več partnerjev v konzorciju ter med poslovodnimi in upravljavskimi organi konzorcijskih partnerjev ni navzkrižnih povezav, ki bi lahko vplivale na neodvisnost odločanja in izvajanja projektnih aktivnosti.

[7] Vzorec konzorcijske pogodbe se nahaja v OBRAZCU 10.

[8] Ne glede na to, da je le vodilni partner konzorcija podpisnik pogodbe o sofinanciranju z ARIS, je odgovornost konzorcijskih partnerjev kot upravičencev do prejema javnih sredstev iz naslova tega javnega razpisa v razmerju do  ARIS solidarna, kar mora biti zapisano v konzorcijski pogodbi.

[9] To pomeni, da morajo biti v okviru projekta kupljena osnovna sredstva locirana v ožjem območju pravičnega prehoda in morajo tam ostati celotno obdobje spremljanja projekta po njegovem zaključku.

[12] To določilo velja za formalno dopolnjevanje vloge. V kasnejšem postopku pregleda vloge pa se lahko višina zaprošenih sredstev zniža skladno s pozivom ARIS v nekaterih drugih primerih, kot so navedeni v razpisni dokumentaciji.

[14] Poslovna enota v tem kontekstu pomeni registrirano lokacijo, kjer se bo izvedla naložba v sredstva, torej sedež, poslovno enoto ali podružnico podjetja.

[15] Premestitev pomeni prenos enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma EGP (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma EGP, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč). Do prenosa pride, če izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno služi istemu namenu in izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa pride tudi do izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v EGP.

[16] Navodila in smernice organa upravljanja evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027 so dostopne na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/ .

[18] Vsota upravičenih stroškov po shemi pomoči RRI obsega stroške plač in povračil v zvezi z delom, stroške storitev zunanjih izvajalcev in posredne stroške.

[19] Vsota upravičenih stroškov po shemi pomoči RRI obsega stroške plač in povračil v zvezi z delom, stroške storitev zunanjih izvajalcev in posredne stroške.