Evropski kodeks ravnanja za ohranjanje raziskovalne poštenosti je nastal v sodelovanju med Evropsko znanstveno fundacijo (ESF) in Zvezo evropskih akademij (ALLEA). Predstavlja širši evropski sporazum o sklopu načel in prednostnih nalog za raziskovalno skupnost na področju etike in je namenjen temu, da se ga kot referenčno predlogo začne uporabljati po vsej Evropi. Izvirno besedilo je dostopno v angleškem jeziku.

Evropska komisija je odprla javni posvet na temo Znanost 2.0, ki ponazarja usmeritev k bolj odprti, na podatkih utemeljeni in k ljudem usmerjeni znanosti.

Javni posvet se osredotoča na vprašanja ozaveščenosti o tematikah, povezanih s trendom Znanosti 2.0. in obravnava priložnosti, ki jih nadaljnji razvoj področja lahko prinese znanosti in družbi kot celoti.

Javni posvet je do 30. 9. 2014 dostopen na povezavi Your Voice in Europe (Vaš glas v Evropi).

Izhodiščni dokument je dostopen v angleškem jeziku.

Poročilo predstavlja pregled uresničevanja in rezultatov sicer dolgoročne strategije, katere ključni cilj je krepitev inovacijskih sposobnosti Evrope. Kot uspešno zasledovane cilje poročilo izpostavlja: naraščajoče prepoznavanje pomena inovacij, mobilizacijo deležnikov in vključevanje inovacij v ključne evropske, nacionalne in regionalne politike. V poročilu je odlično ocenjen napredek v vseh treh stebrih strategije: krepitev znanja in zmanjševanje razdrobljenosti, podpora idejam do trga in povečevanje družbene in teritorialne povezanosti.

Strategija Unija inovacij je dostopna v angleškem jeziku in v slovenskem jeziku.

Poročilo v središče ekonomskega okrevanja evropske skupnosti postavlja t.i. k rasti usmerjene politike, med katere so uvrščene tudi raziskave in razvoj. Poleg tega povzema ukrepe Evrospke unije in držav članic od pojava ekonomske krize ter poda ključne usmeritve za prihodnje obdobje, med drugim tudi ohranitev javnega vlaganja v R&D. V poročilu je uvodoma poudarjeno, da povečanje proračuna za program Obzorje 2020 za 30 odstotkov v primerjavi s 7. Okvirnim programom ne sme biti nadomestilo za manjša vlaganja držav članic ali poslovnega sektorja.

Evropska komisija je objavila rezultate raziskave Innobarometer 2014. Namen raziskave je razumevanje percepcij in odnosa podjetij iz Evropske unije, Švice in ZDA do pomena javnega vlaganja pri komercializaciji inovacij.

Poročilo analizira uresničevanje strategije Evropa 2020 na ravni Evropske unije in držav članic. Evropska komisija ugotavlja, da so nekateri cilji na področju izobraževanja, klimatskih in energetskih politik že uresničeni ali blizu zastavljenih vrednosti, medtem ko se na področju raziskav in razvoja vrednosti od zastavljenih ciljev oddaljujejo. Pri tem poročilo izpostavlja precejšnje razlike med državami članicami. Evropska komisija je, kot pripravo na vmesno evalvacijo uresničevanja strategije v začetku leta 2015, objavila javni posvet, ki je dostopen na povezavi Your Voice in Europe  (Vaš glas v Evropi).

Rezultati Innovation Union Scoreboard za leto 2014 kažejo, da je Evropska unija v zadnjih letih prepolovila inovacijski zaostanek za ZDA. Na drugi strani so razlike v inovacijski dejavnosti držav članic velike in se le počasi zmanjšujejo. V letošnji razvrstitvi na vrhu ostajajo Švedska, sledijo ji Danska, Nemčija in Finska. Slovenija se, z inovacijsko zmogljivostjo tik pod povprečjem EU28, uvršča v drugo skupino, t.i. inovacijskih sledilcev, skupaj s Francijo, Veliko Britanijo, Avstrijo, Luksemburgom in Nizozemsko.

Letno poročilo Innovation Union Scoreboard predstavlja orodje za primerjalno analizo delovanja sistema raziskav in inovacij v državah članicah. Omogoča opredelitev relativnih koristi in slabosti nacionalnih sistemov raziskav in inovacij, kar državam članicam daje na dejstvih utemeljeno informacijo o tem, kam je smotrno usmerjati ukrepe za boljše delovanje sistema.

Več o metodologiji.

Evropska komisija vsaki dve leti izda Regionalni Innovation Union Scoreboard. V letošnji izdaji Evropska komisija ugotavlja, da je rast naraščujoče povezana z zmožnostmi prilagajanja in inoviranja regijskih gospodarstev. Mesta postajajo ključne prostorske enote, v katerih prihaja do prenosa znanj in vzpostavljanja inovacijskih sistemov.

Na regionalni ravni je večina regij izboljšala rezultate iz prejšnjega merjenja, kljub temu pa je 35 regij iz 15 držav prejšnjega rezultata ni doseglo. Vse regije, ki se uvrščajo v skupino t.i. inovacijskih vodij (skupno 27), prihajajo iz le 8 držav članic: Danske, Nemčije, Finske, Francije, Irske, Nizozemske, Švedske in Velike Britanije. 

Evropska komisija je objavila poročilo študije Merjenje učinkov sodelovanja med univerzami in podjetji, v kateri navaja številne koristi, ki jih tovrstno sodelovanje prinaša, primarno na raven izobraževanja, pa tudi na raven sodelovanja pri raziskavah.

Prenos poročila je brezplačen.

Evropski znanstveni svet (ERC) je od svoje ustanovitve leta 2007 objavil skupno 13 razpisov (za mlajše raziskovalce, t.i. Starting Grant, za raziskovalce 7-12 let po pridobitvi doktorata, t.i. Consolidator Grant in za uveljavljene raziskovalce, t.i. Advanced Grant). Med več kot 40.000 prijavami je bilo v financiranje sprejetih nekaj več kot 4.300 projektov, ki se izvajajo na skoraj 600 prestižnih raziskovalnih organizacijav v EU in v pridruženih državah Okvirnega programa oz. Obzorja 2020.

V letu 2013 beležijo skupno 34-odstotno povečanje števila prijav, največje na razpis za mlajše raziskovalce, kar 48 odstotkov. V financiranje je bilo sprejetih 900 novih projektov v vrednosti 1.7 milijarde evrov.

Izršilna agencija ERC (ERCEA) je v bazi Web of Science do leta 2013 našla preko 20.000 znanstvenih člankov, ki navajajo financiranje preko ERC.

Evropski patentni urad (EPO) v poročilu ugotavlja, da je se je skupno število patentnih prijav v primerjavi z letom 2012 povečalo za 2,8 odstotka in vnovič doseglo najvišje število vseh časov. V letu 2013 je EPO prejel 266.000 patentnih prijav, dodelil pa je 66.700 evropskih patentov, kar je 1,2 odstotka več, kot v letu 2012.

Dve tretjini patentnih prijav prihaja iz držav izven Evrope. Največji delež imajo tako ZDA (24 odstotkov), Japonska (20 odstotkov), Nemčija (12 odstotkov), Kitajska (8 odstotkov) in Južna Koreja (6 odstotkov). Sledijo evropske države, Francija (5 odstotkov) ter Švica in Nizozemska (vsaka po 3 odstotke).

Tudi EPO ugotavlja velike razlike med državami članicami EU in regijami. Največjo rast sta zabeležili Portugalska (34 odstotkov) in Češka (26,5 odstotkov), največji padec pa Belgija (7,4 odstotka) in Nemčija (5,4 odstotka).

Slovenija je po številu patentnih prijav na prebivalca uvrščena v zgornjo petdeseterico držav in v svetovnem merilu zaseda 40. mesto.

Science Europe je krovno evropsko združenje agencij financerk in agencij izvajalk raziskovalne dejavnosti. Ustanovljena je bila leta 2011, med sedmimi ustanovnimi članicami je tudi ARRS. Science Europe je naslednica Evropske znanstvene fundacije (ESF) in združenja direktorjev EUROHORCs in danes šteje 52 članic iz 27 držav.

Akcijski načrt Science Europe predstavlja dolgoročno strategijo in akcijski načrt v enem. Zastavlja 4 strateške cilje: podpora znanosti brez meja, izboljšanje znanstvenega okolja, ustvarjanje pogojev za znanost in komuniciranje znanosti. Na strateške cilje je vezanih 9 prioritetnih področij, in sicer: dostop do podatkov, čezmejno sodelovanje, enakopravnost, odprt dostop, raziskovalne kariere, raziskovalna infrastruktura, raziskovalna poštenost, raziskovalna politika in znanost v družbi.

Science Europe je v sodelovanju z Elsevier SciVal Analytics pripravila Primerjalno analizo raziskovalnega sodelovanja in mobilnosti v Evropi in ZDA. Prva tovrstna analiza skuša na podlagi podatkov iz baze Scopus določiti, v kakšni meri se vzorci raziskovalnega sodelovanja in mobilnosti razlikujejo med Evropo in ZDA, pri čemer gre za primerjavo med-državne mobilnosti v Evropi in mobilnosti med zveznimi državami v ZDA ter mobilnosti z drugimi regijami sveta.

Zanimiv je podatek, da, gledano absoluten obseg znanstvene produkcije (članki, recenzije, prispevki na konferencah), Evropa kot celota objavlja več kot ZDA, pri čemer se razlika povečuje. V letu 2011 je Evropa na svetovni ravni prispevala 33,4 odstotka, ZDA pa 23,4 odstotka vseh znanstvenih objav.

Prav tako je zanimiva ugotovitev, da raziskovalno sodelovanje z drugimi regijami (izven Evrope, ZDA), bistveno večjo dodano vrednost prinaša evropskim raziskovalcem.