Prejšnja objava je bila v uporabi do 10. 3. 2024.

Na podlagi 45. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 23. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23) in 29. člena Statuta Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, št.007-9/2023-1 z dne 26. 7. 2023, je direktor Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije sprejel

Pravila o državnih pomočeh na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravil)

Ta pravila urejajo pogoje in način dodeljevanja državnih pomoči in pomoči »de minimis« na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, upravičence, merila, evidentiranje, poročanje, spremljanje in nadzor izvajanja ter analiziranje doseženih rezultatov in učinkov državnih pomoči.
 

2. člen

(pravila dodeljevanja pomoči)

(1) Pri dodelitvi državne pomoči na področju temeljnih raziskav mora ARIS upoštevati Uredbo komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187/1 z dne 26. 6. 2014) zadnjič spremenjena z Uredbo komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023 ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

(2) Pomoč po pravilu »de minimis« se dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 2023/2831, z dne 13. 12. 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU).
 

3. člen

(oblika pomoči)

(1) Sredstva pomoči po teh pravilih se dodeljujejo v obliki dotacije.

(2)  Sredstva pomoči po teh pravilih ARIS dodeljuje na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov, javnega povabila in neposrednih pogodb. Neposredne pogodbe ARIS sklepa na podlagi 33., 34. in 40. člena ZZrID ter 35., 101., 102., 103. in 128. člena Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22).
 

4. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenci do sredstev pomoči na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti so lahko pravne ali fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in delujejo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali izvajajo z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo povezane aktivnosti, ter izpolnjujejo pogoje, določene v ZZrID, Splošnem aktu o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22; v nadaljnjem besedilu: splošni akt o postopkih) in Uredbi o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23; v nadaljnjem besedilu: uredba) (v nadaljnjem besedilu: podjetje).

(2) Podjetja so lahko iz državnega, visokošolskega, poslovnega ali zasebnega nepridobitnega sektorja s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi. Podjetja  morajo v prijavi navesti, ali je njihovo podjetje veliko, srednje ali majhno, skladno s Prilogo 1 Uredbe 651/2014/EU.

5. člen

(omejitve – državne pomoči)

(1) Do sredstev državne pomoči na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti po teh pravilih niso upravičena podjetja, ki so dejavna v naslednjih sektorjih:

1. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je znesek pomoči določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oz. zadevnega podjetja;
2. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce;
3. aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

(2) Do sredstev državne pomoči na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti niso upravičena podjetja, če:

1. gre za podjetje v težavah v skladu s točko 18 člena 2 Uredbe 651/2014/EU, to je podjetje za katero velja ena od naslednjih okoliščin:

- če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen malo in srednje veliko podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP), ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. Za namene te določbe se „družba z omejeno odgovornostjo“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta, „osnovni kapital“ pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;

-če je v primeru družbe, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot prikazujejo računovodski izkazi družbe. Za namene te določbe se „družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU;

- če je upravičenec trajneje nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben ali če izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;

- če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;

- če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:

• knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in
• razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti nižje od 1,0.

2. nimajo poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
3. gre za dejavnost, povezano z izvozom v tretje države ali države članice;
4. nimajo poravnanih obveznosti do Republike Slovenije iz naslova davkov in prispevkov;
5. imajo neporavnane naloge za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu »de minimis« ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva pristojnega organa.

(3) Ukrep državne pomoči ne sme biti pogojen z obveznostjo, da podjetje uporabi doma proizvedeno blago in storitve in tudi ne omejuje možnosti izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

6. člen

(omejitve – »de minimis«)

(1) Do sredstev pomoči »de minimis« na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti niso upravičena podjetja, ki so dejavna v naslednjih sektorjih:

1. primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;
2. predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg;
3. primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
4. predelava in trženje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih:

• če je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine zadevnih proizvodov, ki so nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je zadevno podjetje dalo na trg;
• če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2) Do sredstev pomoči »de minimis« na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti niso upravičena podjetja, če:

1. je pomoč namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
2. je pomoč pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov in storitev pred uvoženimi.

2. DRŽAVNE POMOČI

7. člen

(raziskovalne kategorije)

Raziskovalni projekt, ki prejema pomoč, mora v celoti soditi v kategorijo temeljnih raziskav, ki je skladno s točko 84 člena 2 Uredbe 651/2014/EU opredeljena kot eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih principih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo neposredno usmerjeno v tržno uporabo.

8. člen

(javno financiranje negospodarskih dejavnosti)

(1) Če podjetje izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti, javno financiranje negospodarskih dejavnosti ne sodi v področje državnih pomoči, če sta lahko obe vrsti dejavnosti in njuni stroški, financiranje in prihodki jasno ločeni, da bi se izognili navzkrižnemu subvencioniranju gospodarske dejavnosti.

(2) Negospodarska dejavnost je v splošnem osnovna dejavnost raziskovalnih organizacij, ki vključuje izobraževalno dejavnost, učinkovito sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih ter razširjanje rezultatov raziskav, in dejavnosti prenosa znanja, ki jih izvaja raziskovalna organizacija ali več raziskovalnih organizacij skupaj ter se ves dobiček iz teh dejavnosti znova vloži v osnovne dejavnosti raziskovalne organizacije. Dejavnosti prenosa znanja se vedno štejejo za negospodarsko dejavnost, če se zagotavljanje storitev odda tretjim osebam prek javnih razpisov.

(3) Raziskovalna organizacija skladno s točko 83 člena 2 Uredbe 651/2014/EU oz. Sporočila Komisije - Okvir za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (UL C 414/2022 z dne 28. 10. 2022) pomeni subjekt (kot so univerze ali raziskovalni inštituti, agencije za prenos tehnologije, posredniki za inovacije, v raziskave usmerjeni fizični ali virtualni skupni subjekti), ne glede na njegov pravni status (organizirana po javnem ali zasebnem pravu) ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Če ta subjekt opravlja tudi gospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke teh gospodarskih dejavnosti obračunati ločeno. Podjetja, ki lahko imajo odločilen vpliv na takšen subjekt, na primer v vlogi delničarjev ali članov, ne smejo imeti prednostnega dostopa do rezultatov tega subjekta.

9. člen

(javno financiranje gospodarskih dejavnosti)

Če raziskovalne organizacije, kot so opredeljene v tretjem odstavku prejšnjega člena, opravljajo gospodarsko dejavnost, kot so dajanje v najem infrastrukture, opravljanje storitev za podjetja ali izvajanje pogodbenih raziskav, je treba te opravljati pod normalnimi tržnimi pogoji, javno financiranje teh gospodarskih dejavnosti pa bo na splošno pomenilo državno pomoč.

10. člen

(posredna državna pomoč podjetjem pri sodelovanju podjetij in raziskovalnih organizacij)

(1) Če podjetje in raziskovalna organizacija sodelujeta pri izvajanju raziskovalnega projekta, podjetju ni dodeljena posredna državna pomoč prek raziskovalne organizacije zaradi ugodnih pogojev sodelovanja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1. udeležena podjetja nosijo celotne stroške raziskovalnega projekta;
2. se lahko rezultati, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo in se katerekoli pravice intelektualne lastnine za rezultate raziskovalnega projekta, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalne organizacije, v celoti dodelijo raziskovalni organizaciji;
3. pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta, ter s tem povezane pravice dostopa, se sodelujočim partnerjem dodelijo tako, da ustrezno odražajo njihove delovne sklope, prispevke in interese;
4. raziskovalna organizacija od udeleženih podjetij prejme nadomestilo v višini tržne cene za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jih je raziskovalna organizacija izvedla v raziskovalnem projektu, in ki so prenesene na udeležena podjetja. Vsak prispevek udeleženih podjetij k stroškom raziskovalne organizacije se odšteje od tega nadomestila.

(2) Če nobeden od pogojev iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, se celotna vrednost prispevka raziskovalne organizacije k projektu šteje kot državna pomoč podjetju.

11. člen

(intenzivnost)

(1) Vsi zneski, ki se uporabljajo za izračun intenzivnosti državne pomoči, so zneski pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.

(2) Intenzivnost državne pomoči za raziskovalni projekt bo izračunana na podlagi upravičenih stroškov skladno s temi pravili in uredbo.

(3) Intenzivnost državne pomoči za temeljne raziskave znaša do 100 % upravičenih stroškov. Intenzivnost državne pomoči je treba določiti za vsakega prejemnika, vključno s sodelujočim raziskovalnimi projektom iz prvega odstavka prejšnjega člena.

12. člen

(upravičeni stroški)

Upravičeni stroški raziskovalnega projekta so lahko naslednji:

1. stroški osebja (raziskovalci, strokovni sodelavci in tehnični sodelavci in drugo podporno osebje v obsegu, kot so zaposleni na raziskovalnem projektu);
2. stroški instrumentov in opreme v obsegu ter za obdobje uporabe v raziskovalnem projektu. Če se ti instrumenti in oprema skozi svojo celotno življenjsko dobo ne uporabljajo samo za raziskovalni projekt, štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta;
3. stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;
4. stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo za njih pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za raziskovalni projekt;
5. dodatni režijski in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta, ki se lahko izračunajo tudi na podlagi poenostavljenega obračunavanja stroškov v obliki pavšalne stopnje do 20 %, uporabljene za skupne upravičene stroške raziskovalnih projektov iz točk (a) do (d) tega člena. V tem primeru se stroški raziskovalnih projektov, ki se uporabijo za izračun posrednih stroškov, določijo na podlagi običajnih računovodskih praks in vključujejo le upravičene stroške raziskovalnih projektov iz točk (a) do (d) tega člena.

13. člen

(spodbujevalni učinek in kazalci)

(1) Državna pomoč mora imeti za podjetje spodbujevalni učinek. Spodbuditi ga mora k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča svojo raven znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2) Zahtevek za odobritev državne pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke: ime in velikost podjetja, opis raziskovalnega projekta, vključno z datumi začetka in zaključka, lokacija raziskovalnega projekta, seznam stroškov raziskovalnega projekta, vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačili, kapitalski vložek ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt.

(3) Šteje se, da ima državna pomoč  spodbujevalni učinek, če je prejemnik ARIS predložil zahtevek za državno pomoč, preden se je raziskovalni projekt začel izvajati.

14. člen

(prag)

Državna pomoč se dodeli za raziskovalne projekte, ki so pretežno temeljne raziskave, katerih vrednost ne presega 55 milijonov EUR na podjetje in na projekt. To velja, če več kot polovica upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo temeljnih raziskav.

15. člen

(kumulacija)

(1) Skupna višina dodeljenih sredstev državne pomoči za iste upravičene stroške ne sme presegati zgornje meje intenzivnosti državne pomoči, ki jo določajo predpisi s področja državnih pomoči, ne glede na to, iz katerih javnih virov in po kateri shemi je pomoč dodeljena.

(2) Državna pomoč se ne sme združevati s pomočjo dodeljeno po pravilu »de minimis« glede istih upravičenih stroškov, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

(3) Prejemnik državne pomoči mora podati pisno izjavo, da za isti namen in iste upravičene stroške, za katerega pridobiva sredstva, ni prejel pomoči iz drugih virov, oziroma koliko sredstev iz drugih virov je že prejel. Podpisane izjave preverja in hrani ARIS.

(4) ARIS v okviru naknadnega nadzora preveri izpolnjevanje določbe prejšnjega odstavka na osnovi naključnega izbora prejemnikov pomoči.

16. člen

(učinki)

Cilj dodelitve sredstev državne pomoči je izvedba odličnih raziskovalnih projektov z namenom pridobivanja novih znanstvenih spoznanj, prenosa znanja in mednarodnega povezovanja. Kazalniki za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči so določeni v Klasifikaciji raziskovalnih rezultatov in učinkov, točki F. Aplikativni rezultati in G. Učinki aplikativnih rezultatov, ki je objavljena na spletni strani ARIS, ARIS - Klasifikacije, šifranti - Klasifikacija raziskovalnih rezultatov in učinkov (aris-rs.si).
 

3. POMOČI »DE MINIMIS«

17. člen

(nameni pomoči »de minimis«)

Pomoč »de minimis« se dodeljuje za naslednje namene:

- (so)financiranja izdajanja znanstvenih monografij;

- (so)financiranje izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij;

- (so)financiranje izdajanja domačih periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij;

- (so)financiranje aktivnosti popularizacije slovenske znanosti doma in tujini;

- (so)financiranje znanstvenih objav v odprtem dostopu;

- (so)financiranje nakupa mednarodne znanstvene literature;

- (so)financiranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja;

- (so) financiranje prijav na razpise okvirnega programa za raziskave in inovacije EU, Obzorje Evropa;

-  (so)financiranje aktivne udeležbe izjemnih slovenskih mlajših raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih za mlajše raziskovalce.

18. člen

(upravičeni stroški)

Upravičeni stroški za posamezne namene pomoči »de minimis« so lahko:

1. (So)financiranje izdajanja znanstvenih monografij:

 - stroški tiska;

- stroški tehnične priprave rokopisa za tisk oziroma digitalno objavo (stroški oblikovanja in računalniškega preloma);

- stroški lektoriranja;

- stroški prevoda.
 

2. (So)financiranje izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij:

 - stroški tiska, stroški priprave za tisk (stroški oblikovanja in računalniškega preloma);

- stroški odpošiljanja;

- stroški priprave spletne izdaje;

- stroški uredniškega dela;

- stroški lektoriranja.
 

3. (So)financiranje izdajanja domačih periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij:

 - stroški tiska in stroški priprave za tisk (lektoriranje, oblikovanje in urejanje);

- stroški odpošiljanja.
 

4. (So)financiranje aktivnosti popularizacije slovenske znanosti doma in tujini:

- stroški nakupa osnovnega materiala, najema prostorov in osnovnih sredstev;

- stroški organizacije dogodkov, promocije in oglaševanja;

- prevozni stroški in stroški dnevnic, tudi mednarodni;

- produkcijski stroški, stroški zunanjih izvajalcev, vključno z delom preko študentskega servisa;

- stroški plač in drugi stroški dela zaposlenih, ki se neposredno nanašajo na izvajanje aktivnosti popularizacije znanosti.
 

5. (So)financiranje znanstvenih objav v odprtem dostopu:

 - stroški objav znanstvenih člankov v odprtodostopnih revijah in stroški objav znanstvenih člankov v naročniških revijah, kjer je objava članka odprtodostopna.
 

6. (So)financiranje nakupa mednarodne znanstvene literature:

 - stroški nabave in dostopa do mednarodnih serijskih publikacij in zbirk podatkov ter stroškov odprtega dostopa v okviru preoblikovalnih pogodb v skladu z nacionalno zakonodajo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
 

7. (So)financiranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja:

 - mednarodni prevozni stroški, nastali na najbolj ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa;

- stroški bivanja;

- dnevnice;

- lokalni prevoz (javni) do kraja namestitve do kraja raziskovalne organizacije, vključno s prevozom od vstopnega mesta v državo do gostujoče raziskovalne organizacije in drugi potni stroški, povezani z izvedbo dogovorjenih obiskov.
 

8. (So)financiranje prijav na razpise okvirnega programa za raziskave in inovacije EU, Obzorje Evropa:

 - enkratni finančni prispevek za pripravo in prijavo projekta na razpis.
 

9. (So)financiranje aktivne udeležbe izjemnih slovenskih mlajših raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih za mlajše raziskovalce:

- mednarodni prevozni stroški, nastali na najbolj ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa;

- stroški bivanja;

- dnevnice;

- lokalni prevoz (javni) do kraja namestitve do kraja raziskovalne organizacije, vključno s prevozom od vstopnega mesta v državo do gostujoče raziskovalne organizacije in nazaj in drugi potni stroški, povezani z izvedbo dogovorjenih obiskov.
 

19. člen

(dodeljevanje pomoči »de minimis«)

Pri dodeljevanju pomoči »de minimis« se upoštevajo naslednja pravila:

1. Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju, ne bo presegel 300.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.

Enotno podjetje iz prejšnjega odstavka pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

1. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
2. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
3. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
4. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

 2. Upošteva se kumulacija pomoči, ki pomeni:

• pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;
• pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z Uredbo 2023/2832/EU;
• pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje (300.000 EUR).

3. V primeru združitev ali pripojitev podjetij se vsa prejšnja pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli od udeleženih podjetij, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč »de minimis« za novo ali prevzemno podjetje presega zgornjo mejo pomoči »de minimis«.

4. Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč »de minimis« dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč »de minimis« uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč »de minimis« dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski dan razdelitve.

20. člen

(izjave in spremljanje)

(1) Izjave in spremljanje:

1. ARIS bo pred dodelitvijo sredstev pridobil pisno izjavo podjetja:

• o vseh drugih pomočeh »de minimis«, ki jih je podjetje prejelo na podlagi Uredbe 2023/2831/EU ali drugih uredb »de minimis« v predhodnih dveh in v tekočem letu in drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške;

• da podjetje ni povezano z nobenim podjetjem v smislu  drugega odstavka tega člena oziroma izjavo s seznamom vseh podjetij, ki z njim tvorijo enotno podjetje v smislu drugega odstavka tega člena;

• da podjetje v zadnjih treh letih ni bilo združeno ali pripojeno k drugemu podjetju in da ni prišlo do delitve podjetja prejemnika v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena (pomembno zaradi kumulacije pomoči).

2. ARIS bo zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja »de minimis« pomoči za enotno podjetje ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.

(2) ARIS pisno obvesti podjetje:

• da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo 2023/2831/EU;

• o znesku »de minimis« pomoči.
   

4. EVIDENCE, POROČANJE IN SPREMLJANJE

21. člen

(priglasitev sheme pomoči)

(1) Vsebino sheme državnih pomoči in pomoči »de minimis« pripravi ARIS v skladu z določbami Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in Uredbe o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14) in jo posreduje Ministrstvu za finance. Enako velja tudi za dopolnitev ali spremembo obstoječe sheme državnih pomoči ter za dodelitev pomoči »de minimis«.

(2) Priglasitev sheme državnih pomoči in pomoči »de minimis« mora poleg izpolnjenega obrazca vsebovati tudi pravno podlago, obrazložitev in vso spremljajočo dokumentacijo, na katero se ARIS sklicuje.

(3) Do potrditve sheme državnih pomoči s strani Ministrstva za finance, je zadržano in prepovedano izvajanje državne pomoči in pomoči »de minimis«.

22. člen

(evidence)

(1) Za zagotovitev preglednosti na področju državnih pomoči in pomoči »de minimis« ARIS vzpostavi in vodi evidenco o državnih pomočeh in pomočeh "de minimis" na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. ARIS na svoji spletni strani enkrat na leto objavi poročilo o dodeljenih državnih pomočeh na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2) Evidence o državnih pomočeh in pomočeh »de minimis« je treba hraniti 10 let od datuma dodelitve pomoči.

23. člen

(poročanje)

(1) ARIS v skladu s pravili na področju državnih pomoči poroča Ministrstvu za finance o dodeljenih državnih pomočeh ter o rezultatih in učinkih državnih pomoči.

(2) Podatke o dodeljenih državnih pomočeh je ARIS dolžna posredovati v 30 dneh po nakazilu prejemniku.

(3) O pomočeh »de minimis« je ARIS dožna poročati v roku 15 dni po dodelitvi sredstev.

(4) Poročilo o oceni učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči ARIS predloži Ministrstvu za finance do konca aprila naslednjega leta.

24. člen

(spremljanje)

(1) (So)financiranje projekta oziroma znanstvenoraziskovalne dejavnosti se prekine, prejeta sredstva pa se upoštevajo za nenamensko porabljena v skladu s splošnim aktom o postopkih in pogodbo o (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v naslednjih primerih, ko podjetje:

1. raziskovalnega projekta oziroma znanstvenoraziskovalne aktivnosti ne bi izvedel;
2. nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
3. ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma zavajajoče izjave ter v primeru drugih kršitev in nepravilnosti, ki imajo za posledico neupravičeno dodeljeno državno pomoč ali pomoč »de minimis«.

(2) ARIS v primeru ugotovljene nenamenske porabe dodeljene državne pomoči ali pomoči »de minimis« od podjetja izterja neupravičeno izplačana sredstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(3) Podjetja morajo ob sklenitvi pogodbe in ob vsaki izdaji zahtevka za izplačilo sredstev zagotoviti, da redno izplačujejo plače/socialne prispevke in niso davčni dolžniki. Če podjetje redno ne izplačuje plač/socialnih prispevkov in / ali da je davčni dolžnik, ARIS prekine z izplačevanjem državne pomoči in pomoči »de minimis«, dokler podjejte ne dostavi potrdila pristojnega organa, da v njegovem poslovanju ni več navedenih nepravilnosti.

(4) ARIS pred dodelitvijo državne pomoči preveri (sama, v kolikor ima dostop do bonitetnih ocen ali od podjetja) zadnjo razpoložljivo bonitetno oceno podjetja. Če je bonitetna ocena podjetja nižja od AJPES SB9 oziroma po Moody's B1 oz. Fitch ali S&P B+, je velika verjetnost, da je podjetje v težavah v skladu z drugim odstavkom 5. člena teh pravil. 

25. člen

(preglednost)

ARIS na svoji spletni strani ob začetku veljavnosti Sheme državnih pomoči in Sheme »de minimis« objavi celotno besedilo ukrepov državnih pomoči, ki je na spletni strani ARIS dostopno v celotnem obdobju veljave posamezne sheme. V tem besedilu so opredeljeni pogoji, ki jih določa zakonodaja in ki zagotavljajo upoštevanje ustreznih določb Uredbe 651/2014/EU in Uredbe 2023/2831/EU ter teh pravil.

5. KONČNI DOLOČBI

26. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve teh pravil se prenehajo uporabljati Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti št. 007-6/2015-1 z dne 9. 2. 2016 in št. 007-7/2015-10 z dne 8. 4. 2016.

27. člen

(začetek veljavnosti pravil)

Ta pravila začnejo veljati na dan objave na spletni strani ARIS.

Številka: 007-2/2024-1
Datum: 7. 3. 2024

Dr. Špela Stres,
direktor