Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Metodologija je bila v veljavi do 29. 10. 2024. Od 30. 10.
2024 velja spremenjena metodologija.
Prejšnja objava je
bila v veljavi do 26. 9. 2024.
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o
tem).
Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega:
Metodologijo
ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne
dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 7) - v veljavi do 29. 10. 2024
A. SPLOŠNO
Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih, ki jih za (so)financiranje
znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARIS (v nadaljevanju: metodologija),
temelji na določbah Zakona
o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID),
Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih
raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih
dosežkov za vodje raziskovalnega projekta ali programa, št. 007-14/2024 z dne
22. 5. 2024 in št. 007-14/2024-5 z dne 24. 5. 2024 (v nadaljnjem besedilu:
Kriteriji za vodjo), Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne
dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/22 in 103/22 – popr.) in Splošnega akta o
postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja
znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22).
I. Kvantitativne ocene
Kvantitativne ocene merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer
objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1, A',
A" in A1/2), ocena A3 pa
meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki
niso sredstva ARIS.
Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti (točke SICRIS (COBISS))
so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del te metodologije.
Mejne vrednosti so določene na naslednji način:
Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:
- SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1875 točk ocena 5
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/3000 ocena 2
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/2250 ocena 1,5
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2 /2250
ocena 1,5
Skupna mejna vrednost za A1 je 10 točk.
Mejna vrednost A3, ki je skladno s Splošnim aktom o postopkih
(so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne
dejavnosti določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih
raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v
preteklem letu za oceno 5.
- ARIS pridobi podatke za izračun ocene A3neposredno od raziskovalnih
organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v
začetku koledarskega leta.
- Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARIS (grantholder),
se v A3 upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi
drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3). Upoštevana sredstva iz
gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz
gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz
gospodarstva le razliko med prihodki in odhodki, ki jih je ustvarila v
poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za
gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se
upoštevajo za A3.
II. Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij
Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij ARIS (v nadaljnjem
besedilu: klasifikacija ARIS) je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te
metodologije.
ARIS lahko v postopkih ocenjevanja oziroma razreza sredstev uporabi tudi
klasifikacijo ved in področij panelov ERC (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija
ERC), ki je določena v Prilogi 3.
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
I. Vstopni pogoji
Kot vstopni pogoj mora vodja raziskovalnega projekta
izpolnjevati mednarodno primerljive raziskovalne rezultate, ki so določeni s
Kriteriji za vodjo.
II. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav
Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi navedbe raziskovalnega področja ARIS
klasifikacije v prijavnem obrazcu ARIS-RPROJ-JR-Prijava/20xx. Recenzenti
ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list
(obrazec: ARIS-RPROJ-EvalForm-x/20xx). V ocenjevalni list se vpišejo številčne
in opisne ocene po posameznih kriterijih.
Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z okvirno 10
prijavami. Če je prijav za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih
strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske sklope, ki jih
ocenjujejo isti recenzenti.
Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje
interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenti pokrivajo glavni področji
interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavi.
Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji način:
- ocena BT - za temeljne projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi
kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v
Tabeli B1 in Tabeli B3.
- ocena BA - za aplikativne projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi
kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v
Tabeli B2 in Tabeli B3.
Oceni BT oziroma BA sta seštevka posamičnih ocen, pri čemer je skupna ocena
največ:
- 15 točk pri temeljnih projektih BT = BT1+BT2+BT3) in 20 točk pri
aplikativnih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4). Pri kriteriju Znanstvena
odličnost raziskovalcev se ocenjujeta vodja projekta in celotna projektna
skupina.
III. Elementi ocenjevanja
a) Elementi ocenjevanja temeljnih projektov
Elementi ocenjevanja temeljnih projektov so določeni v Tabeli B1.
Tabela B1:
Ocena BT |
Kriterij |
Kazalniki |
Največje št. točk |
BT 1 |
Znanstvena odličnost raziskovalcev |
-Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega
razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav |
5
|
BT 2 |
Znanstvena odličnost prijave |
-Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov
- Ambicioznost
in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju
področij)
-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev
-Izvirnost zamisli
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev |
5
|
BT 3 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo
dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Izvedljivost znanstvenega pristopa |
5
|
|
Skupaj |
|
15 |
b) Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov
Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov so določeni v Tabeli B2.
Tabela B2:
Ocena BA |
Kriterij |
Kazalniki |
Največje št. točk |
BA 1 |
Znanstvena odličnost raziskovalcev |
-Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav |
5
|
BA 2 |
Znanstvena odličnost prijave |
-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
-Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer
preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi) |
5
|
BA 3 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo
dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine
-Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju
obstoječih znanj |
5
|
BA 4 |
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki
sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov
-Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na
kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike)
-Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje
rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne
lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in
obvladovanje raziskovalnih podatkov-Pričakovani učinki projekta
-Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj |
5 |
|
Skupaj |
|
20 |
IV. Vrednotenje kriterijev prijav
Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri čemer
upoštevajo opise, pomene in razpone ocen, ki so določeni v Tabeli B3.
Tabela B3:
Opis ocene |
Pomen ocene |
Številčna ocena (število točk) |
|
Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi
pomanjkljivih informacij. |
0,0 |
Nezadostno |
Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti. |
1,0 - 1,9 |
Pomanjkljivo |
Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti. |
2,0 - 2,9 |
Dobro |
Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti. |
3,0 - 3,9 |
Zelo dobro |
Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti. |
4,0 - 4,6 |
Odlično |
Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne. |
4,7 - 5,0 |
V izbor prijav za (so)financiranje projektov se ne more uvrstiti:
- temeljni projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma
posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
- aplikativni projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 nižjo od 12
točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.
Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih.
V. Delitev sredstev
ARIS v okviru razpisa objavi podatke o kapaciteti področij
ERC klasifikacije za manjše temeljne raziskovalne projekte in podatke o
kapaciteti ved ERC klasifikacije za manjše aplikativne raziskovalne projekte ter
podoktorske raziskovalne projekte, ob upoštevanju okvirne vrednosti razpisa.
Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte
na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so mladi doktorji
(največ 7 let po letu zagovora prvega doktorata).
Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte
na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so raziskovalci
srednje generacije (največ 15 let po letu zagovora prvega doktorata).
Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte
na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so ostali
raziskovalci (več kot 15 let po letu zagovora prvega doktorata).
Vsaj 10 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte
na razpisu, mora biti dodeljenih za podoktorske raziskovalne projekte.
Klinične raziskave morajo izkazovati udeležbo zdravstvenih
zavodov/učnih ustanov vsaj v višini 30 % raziskovalnih ur, prijavitelj pa mora
za področje ocenjevanja prijave izbrati eno od področij medicinskih ved po
klasifikaciji ARIS (v primeru interdisciplinarnih raziskav mora biti to primarno
področje). Pri vsaki prijavi projekta, kjer prijavitelj izbere, da raziskave
potekajo na področju klinične medicine, mora prijavitelj posebej utemeljiti, da
gre za klinično naravnan projekt, kar preveri in potrdi ali zavrne mednarodni
panel v okviru ocenjevalnega postopka.
Okvirni obseg sredstev za aplikativne, interdisciplinarne in
klinične raziskave se določi v razpisu.
VI. Veliki projekti
V izbor za (so)financiranje velikih projektov se uvrstita:
- dva najbolje ocenjena velika projekta na ERC vedi Naravoslovje in
tehnika (PE);
- en najbolje ocenjeni veliki projekt na ERC vedi Vede o življenju (LS);
- en najbolje ocenjeni veliki projekt na ERC vedi Družboslovje in
humanistika (SH).
Pri izboru velikih projektov velja naslednji postopek:
- v primeru, da na posamezni ERC vedi ni dovolj prijav, ki bi se skladno s
prejšnjim odstavkom lahko uvrstile v izbor za (so)financiranje na posamezni
ERC vedi, se v izbor uvrstijo prijave na drugih ERC vedah, ki izpolnjujejo
razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor
projektov, glede na doseženo oceno in do skupno razpisanega števila prijav
velikih projektov (4 prijave);
- v primeru, da na predlog prednostnega seznama prijav niso uvrščene 4
prijave projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Veliki
temeljni raziskovalni projekti) sorazmerno razdeli med tiste ERC vede v
okviru sredstev za manjše temeljne raziskovalne projekte, na katere
mednarodni panel na predlog prednostnega seznama prijav za (so)financiranje
ni uvrstil predvidenega števila.
VII. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka
V okviru razpisa se dodeli tudi temeljne raziskovalne projekte - Program dr.
Aleša Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni raziskovalni projekti - Program AD).
Pri tem se upošteva:
- Vrednost posameznega temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD je
100.000 EUR letno v trajanju 2 ali 3 let.
- Mednarodni panel pripravi predlog prednostnega seznama prijav, in sicer
se na ERC vedo v izhodišču uvrstijo najbolje ocenjeni projekti, pri čemer ne
smejo biti z istega ERC področja znotraj ERC vede. V primeru, da so v okviru
ERC vede prijavljeni le projekti z enega ERC področja, se uvrstijo najbolje
ocenjeni projekti znotraj istega področja.
- V primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 10
prijav projektov, se način delitve preostanka sredstev razpisa (za predmet
razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka)
določi v razpisu.
- V primeru, da temeljni raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega
programa ni izbran, se lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih
projektov skladno z določili, ki veljajo za izbor teh projektov in v okviru
karierne stopnje vodje projekta.
- Mednarodni panel za vsako posamezno ERC vedo, na kateri so prijave za
(so)financiranje temeljnih raziskovalnih projektov - Program AD, ki
izpolnjujejo pogoje razpisa in niso uvrščene na predlog prednostnega seznama
na podlagi druge ali četrte alineje tega odstavka, dodatno predlaga do tri
prijave na rezervno listo, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava
znanstveni svet ARIS in največ do višine razpoložljivih sredstev razpisa (za
predmet razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša
Debeljaka) dopolni predlog prednostnega seznama prijav.
- V primeru, da je prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso
ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, enako ali manj od
maksimalnega števila možnih izbranih prijav glede na razpisana sredstva, se
v izbor uvrsti vse prijave.
Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD
- Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa in najmanj
zadnje leto pred zaključkom razpisa bivati v tujini in v enakem obdobju tudi
ne sme imeti sklenjene pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji, niti ne
sme imeti suspenza pogodbe o zaposlitvi (zakonski suspenz ali suspenz na
podlagi sporazuma z delodajalcem) ali imeti status zasebnega raziskovalca v
Republiki Sloveniji. Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se šteje za
izpolnjen tudi, če je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko
disertacijo v tujini največ eno leto pred zaključkom razpisa.
- Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa izpolnjevati
pogoj, da po letu zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo več kot 15
let.
- Vodja prijavljenega projekta mora biti na dan zaključka razpisa
državljan Republike Slovenije.
- Vodja prijavljenega projekta mora biti evidentiran na raziskovalnem
projektu, ki ga vodi, najmanj v višini 340 efektivnih ur raziskovalnega dela
letno (20 % od 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe
za (so)financiranje raziskovalnega projekta, pridobljen na razpisu, mora
imeti evidentiran vsaj 20 % delež zaposlitve za raziskovalno dejavnost.
Vodja prijavljenega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega
projekta.
- V primeru pridobitve projekta raziskovalec ne more ponovno prijaviti
projekta v okviru enakega/istega ali sorodnega mehanizma, to je mehanizma,
namenjenega sofinanciranju projektov raziskovalcev, ki se iz tujine vračajo
v Republiko Slovenijo.
C. MEDNARODNO SODELOVANJEJE
C.1. BILATERALNO SODELOVANJE
C.1.1. Aktivnosti bilateralnega sodelovanja
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C1.
Tabela C1:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
Znanstvena odličnost |
-Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je
predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja |
5 |
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje |
5 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo
predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udeleženca
in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno
strokovno znanje |
5 |
|
Skupaj največ |
15 |
II. Posebne določbe Izbora prijav na enostranskem razpisu
Obvezni delež izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so
raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več
kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata) pri enostranskih razpisih, je
20 %.
V primeru, da več prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja v ocenjevalnem
postopku doseže enako število točk in so obenem presežena v razpisu določena
finančna sredstva, o izboru prijav za sofinanciranje odloča znanstveni svet ARIS na podlagi
razprave.
III. Posebne določbe izbora prijav na dvostranskem razpisu
Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih
prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj
v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji
državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj
dogovorjena razpisa.
Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARIS seznam prijav, oddanih v
partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARIS,
predstavlja podlago za preverjanje izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh
partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za pripravo seznama
prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARIS preda v ocenjevanje
strokovnemu telesu.
V okviru odobrenih sredstev aktivnosti bilateralnega sodelovanja je v primeru,
da je meddržavna komisija pri izboru (so)financiranja aktivnosti bilateralnega
sodelovanja dodatno dodelila sredstva za mlajše raziskovalce iz partnerske
države, je dovoljeno odstopanje porabe sredstev dodatno dodeljenih sredstev v
višini do + / - 15 % v korist ali breme ostalih dodeljenih sredstev v okviru
posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja.
C.1.2. Bilateralni raziskovalni projekti
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C2.
Tabela C2:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
Znanstvena odličnost |
-Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je
predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja |
3 |
|
-Zanesljivost predlagane metodologije, vključno s temeljnimi koncepti,
modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi;
ustreznost upoštevanja razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij;
ustreznost sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj
raziskovalne kariere in spola |
3 |
|
-Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in
ustreznost ciljev |
2 |
|
-Verodostojnost poti za doseganje pričakovanih rezultatov in učinkov,
opredeljenih v predlogu projekta |
2 |
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Ambicioznost in odličnost ciljev (npr. nove metode in pristopi k
razvoju področij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za
širše znanstveno področje ter potencial za širši družbeni in gospodarski
vpliv |
2,5 |
|
-Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje |
2,5 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Kakovost in učinkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost
dodelitve nalog in sredstev |
2,5 |
|
-Sposobnost glavnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, vloga vsakega
udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota
združuje potrebno strokovno znanje |
2,5 |
|
Skupaj največ |
20 |
II. Izbor prijav
Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih
prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj
v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji
državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj
dogovorjen razpis.
Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARIS seznam prijav, oddanih v
partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARIS,
predstavlja podlago za izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih
državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za preverjanje in za pripravo
seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARIS preda v ocenjevanje
strokovnemu telesu.
Pri izdelavi predloga prednostnega seznama prijav so ustrezno označene prijave,
ki izpolnjujejo prednosti pri izboru skladno z razpisom.
C.2. SPODBUJANJE PRIJAV NA RAZPISE V OKVIRNIH PROGRAMIH EU
C.2.1. Spodbujanje prijav v okvirnih programih EU
Višina enkratnega finančnega prispevka se določi v razpisu ločeno za prijave:
- prijavitelja, ki je projekt prijavil kot koordinator mednarodnega konzorcija
(vsaj tri različne RO iz vsaj treh različnih držav EU oziroma pridruženih
držav okvirnega programa) ali kot koordinator nacionalnega konzorcija, kadar
razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in
- prijavitelja, ki je bil v projekt vključen kot sodelujoča RO v konzorciju,
oziroma je prijavil projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije
predvideva enega samega prijavitelja.
Do finančnega prispevka so upravičeni prijavitelji, ki v posameznem
recenzijskem postopku dosežejo:
- po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65% največjega možnega števila
točk, v kolikor so procentualne vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev
v postopku ocenjevanja pri Evropski komisiji enake, tj. 9,75 točk od 15,00
možnih točk;
- po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65%, v kolikor procentualne
vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev v postopku ocenjevanja pri
Evropski komisiji niso enake oz. so pri določanju končne ocene za posamične
kriterije določene različne uteži;
- vsaj oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega
raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant,
ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant);
- vsaj dve oceni »Pass« pri ocenjevanju projektov Evropskega
raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept).
V primeru, da je pri prijavi projekta ERC sheme 1 in ERC sheme 2 več sodelujočih
RO iz Slovenije, je do povračila finančnega prispevka upravičena le gostiteljska
institucija (host institution).
C.2.2. Projekti okvirnih programov EU – projekti ERC perspektiva
Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt, če recenzija prijave projekta na
mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljnjem
besedilu: mednarodni projekt) preseže prag za možno (so)financiranje, ki je
določen v Tabeli C3.
Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC.
ARIS (so)financira prijavitelje, ki bodo izvajali projekt ERC perspektiva, za
prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator
Grant in Advanced Grant), največ v obsegu, ki je določen v Tabeli C3.
Če so v projekt ERC perspektiva vključeni člani mednarodnega konzorcija,
ARIS
(so)financira samo tisti del projekta ERC perspektiva, ki se nanaša na člane
raziskovalne skupine, ki so kot raziskovalci vpisani v Evidenco RO.
Tabela C3:
Mednarodni razpis |
Okvirni obseg in trajanje financiranja na mednarodnem razpisu |
Dosežena uspešnost na mednarodnem razpisu ERC
(prag za možno (so)financiranje) |
Obseg in trajanje prilagojenega raziskovalnega projekta, ki ga
sofinancira ARIS |
ERC Starting Grant |
do 300.000 EUR/leto
(do 5 let) |
ocena B na prvi stopnji |
do 50.000 EUR/leto (največ 2 leti) |
|
|
ocena A not invited na prvi stopnji |
do 130.000/leto (največ 2 leti) |
|
|
ocena B na drugi stopnji |
do 150.000 EUR/leto (največ 2 leti) |
|
|
ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja |
do 200.000 EUR/leto (največ 2 leti) |
ERC Consolidator Grant |
do 400.000 EUR/leto
(do 5 let) |
ocena B na prvi stopnji |
do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
ocena A not invited na prvi stopnji |
do 130.000/leto (največ 3 leta) |
|
|
ocena B na drugi stopnji |
do 150.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja |
do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
ERC Advanced Grant |
do 500.000 EUR/leto
(do 5 let) |
ocena B na prvi stopnji |
do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
ocena A not invited na prvi stopnji |
do 130.000/leto (največ 3 leta) |
|
|
ocena B na drugi stopnji |
do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja |
do 250.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
C.2.3. Projekti ERC potencial
Obseg (so)financiranja enkratnega finančnega prispevka je največ 50.000 EUR za
obdobje trajanja raziskovalnega projekta šestih mesecev oziroma sorazmerno
največji višini glede na obdobje trajanja raziskovalnega projekta.
C.2.4. Projekti ERC nova obzorja
Na projektu mora biti poleg matične RO vključena vsaj še ena sodelujoča RO, ki
mora biti vpisana v Evidenco RO in na projektu sodelovati v deležu najmanj 10 %
in največ 50 % odobrenega obsega FTE.
Obdobje izvajanja projekta je lahko največ tri leta. Največji možni letni obseg
(so)financiranja je 110.000 EUR.
C.2.5. Projekti ERC fokus
ARIS (so)financira gostovanja pri nekdanjih ali sedanjih vodjah projektov ERC
zunaj Republike Slovenije, ki so že izvedli ali trenutno izvajajo
znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant, Consolidator Grant,
Advanced Grant) na področju katerekoli znanstvene vede.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C4.
Tabela C4:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
Znanstvena odličnost |
-Izjemni dosežki, ki se nanašajo na raziskovalno področje oziroma cilje,
kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega
projekta |
2 |
|
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja |
1 |
|
-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav |
2 |
|
-Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov |
1
|
|
-Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k
razvoju področij in potencial za preseganje obstoječega stanja v
znanosti) |
2 |
|
-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev |
1 |
|
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev |
1 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujočega
raziskovalca |
2 |
|
-Kakovost načrta vključitve gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje
projekta ERC |
2 |
|
-Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje
projekta ERC |
1 |
|
Skupaj največ |
15 |
V primeru, da je sestavni del ocenjevanja prijave tudi ustna predstavitev
(intervju), pri njej sodelujeta vsaj dva člana strokovnega telesa, pri čemer je
obvezno sodelovanje člana strokovnega telesa s področja vede, ki je predmet
prijave. Ustna predstavitev se oceni z usklajeno oceno od 0 do 5. Ocena
predstavitve dopolnjuje skupno oceno. Pri ustni predstavitvi se upošteva
kakovost prijave in možnosti projekta za uspeh na bodočem ERC razpisu.
C.2.6. Projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti
ARIS (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih Evropske
komisije Marie Skłodowska-Curie Postdoctoral Fellowships (v nadaljnjem besedilu:
mednarodni razpisi) odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v
(so)financiranje, hkrati pa niso bili sprejeti v (so)financiranje pri nobeni
drugi organizaciji, ki financira raziskovalno dejavnost, obenem pa jim je bil
podeljen pečat odličnosti.
ARIS pripozna ocenjevalni postopek izveden na podlagi mednarodnega razpisa in
podeljen pečat odličnosti ter sama ne izvede ocenjevalnega postopka.
Prijavitelji lahko nastopajo v vlogi gostiteljske RO ob upoštevanju pravila
mobilnosti in pravila reintegracije, kot ju določajo pravila mednarodnega
razpisa za odlične raziskovalce, vključno z raziskovalci, ki zadostijo pogoju za
reintegracijo iz mednarodnega razpisa, kot tudi za raziskovalce z velikim
potencialom, ki si prizadevajo za ponovni zagon raziskovalne kariere, če to
izhaja iz mednarodnega razpisa.
ARIS prijavitelje, ki so bili na mednarodnem razpisu odlično ocenjeni, vendar
tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pečat
odličnosti, z objavo na spletni strani ARIS, pozove k oddaji prijave za
(so)financiranje raziskovalnega projekta.
Zaprošeni znesek prijavitelja za (so)financiranje raziskovalnega projekta pri
ARIS ne sme preseči višine zaprošenih sredstev na mednarodni razpis.
ARIS raziskovalne projekte (so)financira v letnem obsegu do enega ekvivalenta
polne zaposlitve (1 FTE) izbrane cenovne kategorije.
C.3. SODELOVANJE PO PRINCIPU VODILNE AGENCIJE
C.3.1. NKFIH - National Research, Development and
Innovation Office v vlogi vodilne agencije
Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo madžarsko-slovenskega
raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH.
Skupna prijava madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta mora biti
pripravljena in oddana skladno s pravili NKFIH. Vključevati mora skupen
znanstveni opis raziskovalnega projekta, v katerem sta opredeljena znanstvena
prispevka obeh soprijaviteljev, posamezna nacionalna dela projekta morata biti
ozko povezana in komplementarna. Znanstveni prispevek vsakega soprijavitelja
mora biti jasno razviden.
V primeru, ko ARIS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski
del skupnih madžarsko-slovenskih raziskovalnih projektov (v nadaljnjem besedilu:
slovenski del raziskovalnega projekta) v okviru Memoranduma o soglasju o
enostranskem upravljanju in vzajemnem priznavanju postopkov ocenjevanja z dne 4.
4. 2024, sklenjen med ARIS in NKFIH, na podlagi neposredne pogodbe, če je
prijava prijavitelja na razpisu pri NKFIH, predlagana v (so)financiranje in
izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje
glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na
svoji spletni strani.
Ocenjevalni postopek skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega
projekta izvede NKFIH. ARIS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme
vodilne agencije praviloma pripozna postopek ocenjevanja NKFIH in sama ne izvede
ocenjevalnega postopka.
ARIS lahko prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta, če
je skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku
pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v (so)financiranje.
Skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela madžarsko-slovenskega
raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH (v nadaljnjem besedilu:
madžarski del skupnega raziskovalnega projekta), mora presegati skupni znesek
(so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga (so)financira
ARIS.
ARIS v postopku upošteva, da se znesek zaprošenih sredstev slovenskega dela
raziskovalnega projekta naveden v skupni prijavi madžarsko-slovenskega
raziskovalnega projekta, preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga objavi
NKFIH. V primeru, da NKFIH ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po
tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB)
na prvi dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati prijavo slovenskega dela
raziskovalnega projekta.
Znesek slovenskega dela raziskovalnega projekta, naveden v prijavi oddani pri
ARIS, mora biti enak znesku slovenskega dela raziskovalnega projekta navedenem v
skupni prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta. V primeru, da ARIS
ugotovi razhajanje podatkov med prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je
oddana pri NKFIH glede zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega
projekta, ki je večje od dovoljenega odstopanja + / -3 % glede na znesek,
naveden v prijavi oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, ki je nižji, ob
sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela
raziskovalnega projekta.
Znesek madžarskega dela raziskovalnega projekta mora biti enak v prijavi, oddani
pri ARIS in v skupni prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta. V
primeru, da ARIS ugotovi razhajanje teh podatkov, upošteva znesek iz skupne
prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta, ki je bila oddana pri
NKFIH. Preračun navedenega zneska zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave
madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta se izvede na enak način in pod
enakimi pogoji, kot je določen za preračun zneska zaprošenih sredstev
slovenskega dela raziskovalnega projekta iz skupne prijave madžarsko-slovenskega
raziskovalnega projekta.
Skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekti trajajo največ tri leta.
Največji možni letni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega
projekta znaša do 100.000 EUR, ob sočasnem upoštevanju, da skupni znesek
(so)financiranja madžarskega dela raziskovalnega projekta presega skupni znesek
(so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.
C.3.2. WEAVE – Multilateralna vodilna agencija
Partnerice v okviru Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije za Weave
so poleg ARIS: DFG (Deutsche Forschungsgemeinschaft, Nemčija), FNR (The
Luxembourg National Research Fund, Belgija), FNRS (The Fund for Scientific
Research, Luksemburg), FORMAS (The Swedish Research Council for Environment,
Agricultural Sciences and Spatial Planning, Švedska), FWF (Fonds zur Förderung
der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), FWO (Research Foundation –
Flanders, Belgija), GAČR (The Czech Science Foundation, Češka), HRZZ (Hrvatska
zaklada za znanost, Hrvaška), NCN (The National Science Centre, Poljska), RCN
(Research Council of Norway, Norveška) in SNSF (Swiss National Science
Foundation, Švica).
Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalcem omogoča prijavo
skupnih raziskovalnih projektov Weave.
Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave raziskovalci oddajo na razpis, ki
ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije
(razpis v partnerski državi). Skupna prijava raziskovalnega projekta Weave mora
biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi
vodilne agencije. Imeti mora skupno raziskovalno vprašanje in skupni
raziskovalni načrt, posamezni nacionalni/regionalni deli projekta pa morajo biti
ozko povezani in komplementarni. Znanstveni prispevek vsakega soprijavitelja
mora biti jasno razviden.
K sodelovanju ARIS s posameznimi partnerskimi agencijami, ki so v vlogi vodilnih
agencij, poda soglasje znanstveni svet ARIS.
Kadar ARIS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del
skupnih raziskovalnih projektov Weave v okviru Sporazuma o multilateralni shemi
vodilne agencije za Weave na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava
prijavitelja na razpisu pri vodilni agenciji, predlagana v (so)financiranje in
izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje
glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na
svoji spletni strani.
V ocenjevalni postopek, ki ga izvede vodilna agencija se uvrstijo prijave, ki
izpolnjujejo pogoje pri ARIS, pri vodilni agenciji in pri morebitni tretji
partnerski agenciji. ARIS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru Sporazuma o
multilateralni shemi vodilne agencije praviloma pripozna postopek ocenjevanja
vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.
ARIS v postopku upošteva, da se znesek zaprošenih sredstev slovenskega dela
raziskovalnega projekta Weave naveden v skupni prijavi raziskovalnega projekta
Weave, kadar ta ni izražen v EUR, preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga
objavi vodilna agencija. V primeru, da vodilna agencija ne objavi menjalnega
tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna
tečajnica – referenčni tečaji ECB) na prvi dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati
prijavo slovenskega dela skupnega raziskovalnega projekta Weave.
Znesek slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave, naveden v prijavi oddani
pri ARIS, mora biti enak znesku slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave
navedenem v skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave. V primeru, da ARIS
ugotovi razhajanje podatkov med prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je
oddana pri vodilni agenciji glede zaprošenih sredstev slovenskega dela
raziskovalnega projekta Weave, ki je večje od dovoljenega odstopanja +/- 3 %
glede na znesek, naveden v prijavi oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek,
ki je nižji, ob sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja
slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave.
Zneska zaprošenih sredstev, ki se nanašata na vodilno agencijo in morebitno
tretjo partnersko državo morata biti enaka v prijavi, oddani pri ARIS in v
skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave. V primeru, da ARIS ugotovi
odstopanje teh podatkov, upošteva znesek/zneska iz skupne prijave raziskovalnega
projekta Weave, ki je bila oddana pri vodilni agenciji. Preračun navedenih
zneskov zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave raziskovalnega projekta
Weave se izvede na enak način in pod enakimi pogoji, kot je določen za preračun
zneska zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave iz
skupne prijave raziskovalnega projekta Weave.
Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta
Weave znaša do 300.000 EUR za celotno obdobje trajanja raziskovalnega projekta.
ARIS lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena
z objavo na spletni strani ARIS, v okviru razpoložljivih sredstev v finančnem
načrtu in programu dela ARIS, prevzame v (so)financiranje slovenski del
raziskovalnega projekta Weave, če se je skupni raziskovalni projekt Weave v
ocenjevalnem postopku, ki ga vodi vodilna agencija, uvrstil med 20 % najbolje
ocenjenih raziskovalnih projektov v okviru sheme izbora prijav pri vodilni
agenciji, če ga vodilna agencija predlaga v (so)financiranje in če so ga
sprejele v (so)financiranje vse sodelujoče partnerske agencije. Izjemoma je
možno v skladu s Sporazumom o multilateralni shemi vodilne agencije financirati
tudi projekte, ki so pozitivno ocenjeni, a ne dosegajo 20 % praga, če se s tem
strinjajo vse vključene partnerske agencije.
C.4. SODELOVANJE V MEDNARODNIH RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROJEKTIH
K sodelovanju ARIS pri aktivnostih v okviru evropskega raziskovalnega prostora
(ERA) poda soglasje znanstveni svet ARIS.
Prijavo večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na mednarodni
razpis, ki ga objavi mednarodna
organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. Prijava
večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena
in oddana skladno s pravili mednarodne organizacije oziroma konzorcija
mednarodnega sodelovanja. Vsi deli večstranskega transnacionalnega
raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni
prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.
ARIS po prejemu poziva mednarodne organizacije ali konzorcija mednarodnega
sodelovanja, če to predvidena mednarodni razpis, preveri izpolnjevanje vstopnih
pogojev oziroma nacionalnih pogojev upravičenosti skladno z ZZrID in
s splošnimi akti ARIS in o izidu preverjanja obvesti mednarodno organizacijo
oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja.
Ocenjevalni postopek prijave večstranskega transnacionalnega raziskovalnega
projekta izvede mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega
sodelovanja v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika
Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma ARIS. ARIS pripozna
postopek ocenjevanja mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega
sodelovanja in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.
ARIS prijavitelje, ki so bili predlagani za (so)financiranje s strani mednarodne
organizacije oziroma mednarodnega konzorcija, z objavo na spletni strani ARIS,
pozove k oddaji prijave za (so)financiranje slovenskega dela raziskovalnega
projekta v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA).
Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela večstranskega
transnacionalnega raziskovalnega projekta določi ARIS in ga objavi na spletni
strani ARIS.
ARIS lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na
spletni strani ARIS, v okviru proračunskih možnosti, prevzame v (so)financiranje
slovenski del večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta, če je
večstranski transnacionalni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga
vodi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja,
pozitivno ocenjen in ga organizacija oziroma konzorcij predlaga v
(so)financiranje.
C.5. SPODBUJANJE AKTIVNE UDELEŽBE IZJEMNIH MLAJŠIH RAZISKOVALCEV NA
ODMEVNIH MEDNARODNIH PROGRAMIH ZA MLAJŠE RAZISKOVALCE
Ocenjevanje prijav se izvede za vsak posamezen mednarodni program, ki se šteje
kot zaključena celota in se v sklopu ocenjevanja obravnava le enkrat.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C5.
Tabela C5:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
Znanstvena odličnost |
-Izjemni dosežki, ki se nanašajo na dosedanje raziskovano področje |
0,5 |
|
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja |
1 |
|
-Izkazane kompetence prepričljivega zagovarjanja strokovnega področja |
0,5 |
|
-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav |
1 |
|
-Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem
delu |
1 |
|
-Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo |
0,5 |
|
-Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi |
0,5 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Prepričljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem
programu |
5
|
|
Skupaj največ |
10 |
D. ZNANSTVENE PUBLIKACIJE IN ZNANSTVENE MONOGRAFIJE
D.1. DOMAČE PERIODIČNE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE
I. Elementi ocenjevanja
Za ocenjevanje se uporabljajo naslednji kazalniki:
- publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali
WoS (kategorije 1-4 iz Tabele D1);
- publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki
se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz
Tabele D1);
- publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v
mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji
znanstvenih publikacij (kategorija 6 iz Tabele D1).
Glede na navedene kazalnike, komisija za ocenjevanje prijav uvrsti publikacije v
šest kategorij publikacij (od 1 do 6), kot je določeno v Tabeli D1.
Število točk se dodeli glede na uvrstitev v eno od kategorij (1-6), kot je
določeno v Tabeli D1.
Tabela D1:
Kategorije |
Uvrstitev publikacije v bibliografske baze podatkov |
Število točk |
Odstotek kategorije (Ok) |
Maksimalni letni znesek (so)financiranja (v EUR) |
1 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 1. četrtini publikacij |
100 |
100% |
25.000,00 |
2 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 2. četrtini publikacij |
95 |
95% |
23.750,00 |
3 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 3. četrtini publikacij |
90 |
90% |
22.500,00 |
4 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 4. četrtini publikacij ali v AHCI |
85 |
85% |
21.250,00 |
5 |
So zajete v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo
pri kategorizaciji znanstvenih publikacij |
70 |
70% |
17.500,00 |
6 |
Znanstvene publikacije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske
baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih
publikacij |
50 |
50% |
12.500,00 |
II. Višina (so)financiranja
Za izračun višine letnega (so)financiranja se upoštevajo naslednji normativi:
- število avtorskih pol na leto (redna izdaja; upošteva se največ 140
avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (črk, številk,
ločil, presledkov) ali približno 16 tipkanih strani) (A),
- priznani stroški na eno avtorsko polo (D).
Postopek izračuna višine letnega (so)financiranja:
a) ARIS najprej za vse prijave izračuna A • D • OK;
b) v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka
višji od zneska zaprošenih sredstev, ki ga je prijavitelj navedel v prijavni
vlogi, se upošteva znesek zaprošenih sredstev; v primeru, da je izračunan znesek
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od zneska zaprošenih sredstev,
se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka oziroma
v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka
višji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva maksimalni
letni znesek (so)financiranja; v primeru, da je izračunan znesek
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od maksimalnega letnega zneska
(so)financiranja, se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega
odstavka;
c) ARIS na podlagi izračuna iz točke a) tega odstavka in upoštevajoč omejitve iz
točke b) tega odstavka, določi upoštevan znesek (so)financiranja;
d) določitev končnih zneskov (so)financiranja glede na razpoložljiva sredstva:
d1) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6)
preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa:
v primeru, da vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6)
preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa, se končni znesek
(so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi tako, da se pri
izračunu določi še faktor f, ki upoštevane zneske (so)financiranja sorazmerno
uskladi z obsegom razpoložljivih sredstev:
Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija)= A • D • OK•
f
d2) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) je
manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa:
v primeru, da je vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja manjša od
razpoložljivih finančnih sredstev razpisa, se za končni znesek (so)financiranja
pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi upoštevan znesek (so)financiranja
(točka c tega odstavka):
Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija) = A • D • OK
A: št. avtorskih pol na leto,
D: maksimalno (so)financiranje
na avtorsko polo, v pavšalni vrednosti 430 EUR,
OK: odstotek kategorije –
odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo
N1),
f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev
izračunanih sredstev Σ(Ai• D • OKi) z razpisanimi
sredstvi.
Maksimalni letni zneski (so)financiranja so določeni v Tabeli N1 in so odvisni
od uvrstitev publikacij v kategorije publikacij. Višina (so)financiranja ne more
presegati zaprošenih sredstev.
D.2. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D2.
Tabela D2:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
Družbeni in gospodarski vpliv publikacije |
-Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z
osnovno- in srednješolskim) |
29 |
Velika |
29 |
Srednje velika |
19 |
Manjša |
5 |
Ni povezave |
0 |
-Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za
naravoslovje in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in
tehnične kulture |
30 |
Velik |
30 |
Srednje |
20 |
Manjši |
15 |
Ni pomena |
0 |
-Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije |
17 |
Velik (dvojezična izdaja, posebni terminološki kotiček) |
17 |
Srednje velik |
12 |
Manjši |
5 |
Ni pomena |
0 |
-Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev |
23 |
Velika (preko 80%) |
23 |
Srednje velika (med 50% in 80%) |
13 |
Manjša (manj kot 50%) |
8 |
Ni zastopanosti |
0 |
-Dostopnost na internetu |
1 |
Vsi članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) |
1 |
Nekateri izbrani članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) |
0 |
|
Skupaj |
100 |
Strokovno telo izračuna aritmetično povprečje števila točk za vsak kazalnik
(seštevek vseh točk/število ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se
izračuna s seštevkom aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen
kazalnik.
Prijave, uvrščene v I. in II. kategorijo se uvrstijo v
(so)financiranje, prijave uvrščene v III. kategorijo se ne uvrstijo v
(so)financiranje.
II. Višina (so)financiranja
Faktor (so)financiranja izračunane višine (so)financiranja prijave iz I. in II.
kategorije je določen po posameznih kategorijah, kot je določeno v Tabeli D3.
Tabela D3:
Kategorija |
Število točk |
Faktor
sofinanciranja (O) |
I |
91 - 100 |
1 |
II |
60 - 90 |
0,75 |
Za izračun višine (so)financiranja se upoštevajo naslednji faktorji:
- število avtorskih pol na zvezek (faktor A);
- naklada (do največ 2500 izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske
izdaje se upošteva obračunsko naklada 2500 izvodov) (faktor B);
- število rednih zvezkov na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor
C);
- priznani stroški na eno avtorsko polo v znesku 0,160 EUR (faktor D);
- faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele D3.
Znesek letnega (so)financiranja (v nadaljnjem besedilu: ZLS) je
produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in sicer: ZLS = A · B · C · D
· O
ZLS ne more biti večji od 12.000,00 EUR.
D.3. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D4.
Tabela D4:
Kriterij |
Kazalnik (ocena) |
Kazalnik (ocena) |
Št. točk |
|
avtor/recenzent ima evidenčno številko raziskovalca pri ARIS |
avtor/recenzent nima evidenčne številke raziskovalca pri ARIS |
|
Znanstvena odličnost avtorja |
-Kakovost objav *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene
uspešnosti v obliki A', A" in A1/2 |
-Kakovost objav
*Slovenski avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
*Tuji avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o
izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh
znanstvenih del) |
0,00 - 42,00 |
-
4,00 ≤ A1 ≤ 10,00 (ocena A)
|
|
42,00 |
-
1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
|
|
28,00 |
-
0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
|
|
14,00 |
|
|
0,00 |
Znanstvena odličnost recenzenta |
-Kakovost objav
*Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene
uspešnosti v obliki A', A" in A1/2 |
-Kakovost objav
*Slovenski recenzent (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
*Tuji recenzent (ocena na podlagi navedenih treh znanstvenih
del) |
0,00 - 18,00 |
-
4,00 ≤ A1 ≤ 10,00 (ocena A)
|
|
18,00 |
-
1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
|
|
12,00 |
-
0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
|
|
6,00 |
|
|
|
0,00 |
Skupaj največ |
60,00 |
Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po kriteriju A (možnih 42,00 točk) in
kriteriju B (možnih 18,00 točk), razen v primeru, ko je število točk pri enem od
kriterijev enako 0,00 točk, je skupna ocena enaka 0,00 točk. Vse ocene se
določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je avtor/recenzent najmanj tri mesece
odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (za
enega otroka se upošteva eno leto), bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov
odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve
izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene upošteva ustrezno daljše
časovno obdobje. V primeru, kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih
okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti, se pri delu ocene znanstvene
odličnosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upošteva pomen znanstvene
monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene
monografije.
Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-10,00), na podlagi
katere se dodeli točke avtorju (0,00-42,00) in recenzentu (0,00-18,00) skladno z
določili iz Tabele D4. Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se upoštevajo
samo točke prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS.
Če ima znanstvena monografija več recenzentov, se upoštevajo točke prvih dveh
recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povprečje
točk dveh recenzentov se izračuna tako, da se sešteje točke obeh recenzentov in
se deli s številom 2.
Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne
številke raziskovalca pri ARIS, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti
poda na podlagi priloženih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje
znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija
oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih
podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih
avtorjevih najboljših znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene
monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi
navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del.
Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od štirih
kategorij. Prijave, uvrščene v VI. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje,
prijave uvrščene v I., II. in III. kategorijo se uvrstijo v (so)financiranje.
II. Višina sofinanciranja
Prijavam, ki se uvrstijo v (so)financiranje, pripada:
- I. kategoriji pripada 100 % delež sredstev glede na izračunani
(so)financirani znesek;
- II. kategoriji pripada 75 % delež sredstev glede na izračunani
(so)financirani znesek;
- III. kategoriji pripada 50 % delež sredstev glede na izračunani
(so)financirani znesek.
Normativi za izračun zneska sofinanciranja:
Za izračun višine sredstev za (so)financiranje se upoštevajo finančno
opredeljeni elementi, kot je določeno v Tabeli D5.
Tabela D5:
Vrste stroškov |
Vrednost na enoto v EUR |
-
tisk in vezava
|
50,00 EUR na avtorsko polo (a) |
-
oblikovanje in računalniški prelom
|
30,00 EUR na avtorsko polo (b) |
-
lektoriranje
|
40,00 EUR na avtorsko polo (c) |
-
stroški prevoda monografije tujega ali slovenskega avtorja v
slovenski jezik
|
270,00 EUR na avtorsko polo (d) |
-
stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
|
350,00 EUR na avtorsko polo (e) |
-
lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem
jeziku)
|
60,00 EUR na avtorsko polo (f) |
Izračun zneska (so)financiranja:
Znesek (so)financiranja se izračuna na način kot je določen v Tabeli D6.
Tabela D6:
A.
znanstvena monografija |
((št. avtorskih pol × a) + (št. avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol
× c)) x pripadajoč % delež kategorije |
-
prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik
|
((št. avtorskih pol × d) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije |
-
prevod monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
|
((št. avtorskih pol × e) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
ali
((št. avtorskih pol × f) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije |
-
digitalna izdaja znanstvene monografije
|
((št. avtorskih pol × b) +
(št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije |
Opomba: Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je določena v Tabeli D5.
ARIS (so)financira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade
največ 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. (So)financirani znesek lahko
znaša največ 8.000,00 EUR na znanstveno monografijo.
E. POPULARIZACIJA ZNANOSTI
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli E1.
Tabela E1:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Št. točk |
Znanstvena odličnost |
-Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne
znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2) za nosilca aktivnosti |
0 – 10 |
|
0 – 10 |
|
0 – 5 |
-
Vodja aktivnosti nima evidenčne številke vpisa raziskovalca v
Evidenco RO
-Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih |
0
0 – 10 |
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti |
0 – 20 |
-Pričakovana vidnost v javnosti |
0 – 10 |
-Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami |
0 – 40 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev |
0 – 10 |
|
Skupaj največ |
100 |
Prijava se uvrsti v (so)financiranje, če doseže najmanj 60 točk.
F. RAZISKOVALNA OPREMA
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F1.
Tabela F1:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
Znanstvena odličnost |
-Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehničnega in
logističnega vidika, upoštevaje najnovejši razvoj raziskav |
2 |
|
-Ustreznost, pomembnost in izvirnost naslavljanja raziskovalnih
vprašanj in pristopov, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo
raziskovalne opreme |
3 |
|
-Pričakovana dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi
možnostmi |
2,9 |
|
-Ustreznost potenciala za povečanje znanstvenega sodelovanja |
2 |
|
-Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma
raziskovalnih programov na dan zaključka razpisa za sofinanciranje
nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje je vezano na raziskovano
opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi |
0,1 |
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z
obstoječo nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo |
0,5 |
|
-Potencial za povečanje prepoznavnosti raziskovalnega področja na
nacionalni in/ali mednarodni ravni |
0,5 |
|
-Izkazana potreba po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za
izvajanje potekajočih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje
raziskovalnih projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na domače in
mednarodne projekte in razpise |
1,5 |
|
-Ustreznost števila načrtovanih vključenih potencialnih uporabnikov in
njihovih glavnih sektorjev dejavnosti |
1,5 |
|
-Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkoriščenost |
0,5 |
|
-Ustreznost politike dostopa glede stroškov dostopa, prioritete dostopa
in izbire uporabnikov |
0,5 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Ustreznost deleža (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne
opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru
stabilnega financiranja |
1
|
|
-
Prijavitelj pisno izkazuje (so)financiranje s strani drugih
uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci
raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja
|
1 |
|
-Ustreznost lastnega deleža (so)financiranja
*glede na delež (so)financiranja, ki ga zagotovi prijavitelj sam
skupaj s sredstvi tretjih oseb |
1 – 4
|
|
|
4 |
|
|
3 |
|
|
2 |
|
|
1 |
|
Dodaten kazalnik za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe
raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe |
1 - 2 |
|
-Izkazana namera o skupnem financiranju s priloženim podpisanim pismom o
nameri ali predpogodbo ali pogodbo o sofinanciranju celotnega
nacionalnega konzorcija (prijavitelj in najmanj dve JRO**) o
sofinanciranju in souporabi za raziskovalno opremo, katere predračunska
nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme je določena z javnim
razpisom |
|
|
-
V konzorcijski nakup sta poleg prijavitelja vključeni najmanj še dve
javni RO
|
1 |
|
-
V konzorcijski nakup je poleg prijavitelja vključenih več kot dve
javni RO
|
2 |
|
Skupaj največ |
20 oz. 22* |
* V primeru uporabe dodatnega kazalnika za ocenjevanje prijav za konzorcijske
nakupe.
** V primeru, ko je v nakup vključena članica univerze, se kot JRO šteje
univerza in ne posamezna članica univerze.
II. Obveznost izbranega prijavitelja
Izbrani prijavitelj mora ARIS pred izplačilom sredstev za
sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme predložiti podpisano pogodbo o
(so)financiranju v primeru, ko se nakup izvede s sredstvi drugih uporabnikov
raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru
stabilnega financiranja oziroma v primeru konzorcijskih nakupov raziskovalne
opreme.
G. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO MEDNARODNE ZNANSTVENE LITERATURE
I. Splošno
Prijavitelj lahko na razpis prijavi tiskano verzijo serijske publikacije le, če
elektronska ni na voljo. Koordinatorji nabavnih konzorcijev morajo na razpis
prijaviti najmanj 20 % serijskih publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in
ne manj kot 20 serijskih publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na
razpis ne smejo prijaviti odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem
dostopu. Serijske publikacije, dostopne preko konzorcijske pogodbe z založnikom,
lahko prijavi le koordinator tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru
konzorcijev se prijavijo v eni prijavi kot skupna prijava prijaviteljev – članic
konzorcija. Prijavo v imenu vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec
konzorcija.
II. Elementi ocenjevanja
Kazalnik Dostopnost se meri s številom raziskovalcev, ki imajo dostop do
prijavljenih serijskih publikacij.
Kazalnik Pogostnost uporabe se meri s povprečno uporabo prijavljenih serijskih
publikacij v preteklem letu in številom objav slovenskih avtorjev v prijavljenih
serijskih publikacijah. Kot uporaba se upošteva število skupno število dostopov
do celotnega besedila po standardu COUNTER (Unique Items Request). Povprečna
uporaba se izračuna tako, da se skupna uporaba prijavljenih serijskih publikacij
deli z njihovih številom. Število točk se določi glede na to, v kateri razred
spada izračunana povprečna vrednost. Število objav slovenskih avtorjev v
prijavljenih serijskih publikacijah se izračuna kot povprečje objav na revijo v
dveh letih. Povprečno število objav se izračuna tako, da se skupno število objav
v prijavljenih serijskih publikacijah v preteklih dveh letih deli z dvakratnim
številom publikacij. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada
izračunana povprečna vrednost.
Kazalnik Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature se meri s
faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali
Scopus (h). Če je serijska publikacija v več kategorijah, se upošteva kategorija
z najvišjim številom točk. Točke se določijo na podlagi povprečnega števila točk
v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske
publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v (so)financiranje. Upoštevajo se zadnji
podatki iz SICRISa. Povprečno število točk se zaokroži na najbližje število
točk, pri čemer se povprečje, ki je točno na sredini, zaokroži na višjo
vrednost.
Kazalnik Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi
finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev se ugotavlja s
stroškom članka in dostopom do tekočih vsebin. Strošek članka se izračuna tako,
da se sredstva za nakup delijo s številom prenesenih člankov prijavljenih
serijskih publikacij. Strošek članka praviloma ne sme biti višji od 6 EUR.
Dostop do tekočih vsebin se ugotavlja z deležem prijavljenih serijskih
publikacij, ki omogočajo dostop do člankov v tisku. Delež, ki je točno na
sredini, se zaokroži na višjo vrednost.
Pri kazalniku Delež sredstev iz drugih virov so sredstva iz drugih virov so
sredstva, ki niso bila pridobljena iz proračuna Republike Slovenije.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli G1.
Tabela G1:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Št. točk |
Znanstvena odličnost |
-Dostopnost
*Število raziskovalcev, ki imajo dostop |
1 – 6 |
|
|
1 |
|
-
Od 101 do 500 raziskovalcev
|
2 |
|
-
Od 501 do 2000 raziskovalcev
|
3 |
|
-
Od 2001 do 5000 raziskovalcev
|
4 |
|
-
Od 5001 do 8000 raziskovalcev
|
5 |
|
|
6 |
|
-Pogostnost uporabe |
1 – 10 |
|
*Povprečna uporaba prijavljenih serijskih publikacij |
0 – 5 |
|
|
0 |
|
|
1 |
|
|
2 |
|
|
3 |
|
|
4 |
|
|
5 |
|
*Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih
publikacijah na prijavljeno serijsko publikacijo (povprečje za dve leti
pred letom prijave) |
1 - 5 |
|
|
1 |
|
|
2 |
|
|
3 |
|
|
4 |
|
|
5 |
|
-Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature
*Serijska publikacija |
0 - 15 |
|
-
S faktorjem vpliva v prvi četrtini ustrezne kategorije
|
15 |
|
-
S faktorjem vpliva v drugi četrtini ustrezne kategorije
|
10 |
|
-
S faktorjem vpliva v tretji četrtini ustrezne kategorije
|
6 |
|
-
S faktorjem vpliva v četrti četrtini ustrezne kategorije
|
4 |
|
-
Je vključena v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama
ARIS
|
2 |
|
-
Druga serijska publikacija
|
0 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
- Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev |
0 - 6 |
|
*Strošek članka |
0-5 |
|
|
0 |
|
|
1 |
|
|
2 |
|
|
3 |
|
|
4 |
|
|
5 |
|
*Dostop do tekočih vsebin |
0 - 1 |
|
|
0 |
|
|
1 |
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Delež sredstev iz drugih virov |
0 - 3 |
|
|
0 |
|
|
1 |
|
|
2 |
|
|
3 |
|
Skupaj največ |
40 |
III. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega
seznama prijav
Prijave oceni strokovno telo po znanstvenih področjih na podlagi prijave v
celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu.
Če je v prijavi navedenih več znanstvenih ved, se upošteva prva, razen pri
Centralni tehniški knjižnici, ki se vedno obravnava v tehniki. Če v prijavi ni
podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanjše število točk. Če nakup
posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za (so)financiranje
prijavilo več prijaviteljev, strokovno telo pripravi usklajen predlog. Strokovno
telo praviloma zavrne konzorcialne prijave, pri katerih je strošek članka višji
od 6 EUR.
H. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA RAZISKOVALNO
DEJAVNOST (OSIC)
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli H1.
Tabela H1:
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Strokovna usposobljenost osebja
*Usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve
bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del
za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
*Usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije
(obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
*Morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet
razpisa |
5 |
|
-
Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih
elementov, odstopanja so minimalna
|
5 |
|
-
Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne
tudi pomanjkljivosti
|
3 - 4 |
|
-
Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so
velike
|
0 - 2 |
|
-Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog |
5 |
|
-
Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti
|
5 |
|
-
Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti
|
0 - 4 |
|
Skupaj |
10 |
Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 6319-5/2022-5 z dne 9. 1.
2023 vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»I. VELJAVNOST METODOLOGIJE
Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017-
uradno prečiščeno besedilo št. 4, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017,
6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018,
6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018,
6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018,
6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018,
6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018,
6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019,
6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019,
6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019,
6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020,
6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020,
6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020,
6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021,
6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021, ki pa se še
uporablja za postopke, ki so bili do uveljavitve te metodologije začeti in še
niso bili končani, za postopke ocenjevanja, ki v skladu s 102. členom ZZrID
potekajo v skladu s splošnimi akti ARIS, veljavnimi pred dnem uveljavitve ZZrID
in za infrastrukturne programe, katerih financiranje se v skladu s tretjim
odstavkom 101. člena ZZrID zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do
začetka uporabe ZZrID.
Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani
ARIS.«.
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-7 z dne 19.
6. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo:
»2.
Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani
ARIS.«.
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-8 z dne 13.
11. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo:
»4.
Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani
ARIS.«.
Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-9 z dne 18.
12. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo:
»4.
Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani
ARIS.«.
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024, vsebuje
naslednjo končno določbo:
»2.
Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani
ARIS.«.
Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-11 z dne 29. 5. 2024, vsebujejo
naslednjo prehodno in končno določbo:
»3.
Ne glede na določbe javnih razpisov oziroma javnih pozivov
ter informacij za prijavitelje v postopkih sklenitve neposredne pogodbe, ta
metodologija velja tudi za javne razpise ARIS oziroma javne pozive ARIS ter
postopke sklenitve neposredne pogodbe ARIS, pri katerih rok za oddajo prijave na
dan začetka veljavnosti te metodologije še ni potekel.
4.
Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na
spletni strani ARIS.«.
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-12 z dne 9.
9. 2024, vsebuje naslednjo končno določbo:
»2.
Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani
ARIS.«.
Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-13 z dne 23.
9. 2024, vsebujejo naslednjo končno določbo:
»3.
Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani
ARIS.«.
|