Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

      

Metodologija je bila v veljavi do 29. 10. 2024. Od 30. 10. 2024 velja spremenjena metodologija.

Prejšnja objava je bila v veljavi do 26. 9. 2024.


 

NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o tem).

Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega:

 

Metodologijo ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 7) - v veljavi do 29. 10. 2024

 

A. SPLOŠNO

Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih, ki jih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARIS (v nadaljevanju: metodologija), temelji na določbah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID), Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih dosežkov za vodje raziskovalnega projekta ali programa, št. 007-14/2024 z dne 22. 5. 2024 in št. 007-14/2024-5 z dne 24. 5. 2024 (v nadaljnjem besedilu: Kriteriji za vodjo), Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/22 in 103/22 – popr.) in Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22).

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativne ocene merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1A', A" in A1/2), ocena A3 pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki niso sredstva ARIS.

Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti (točke SICRIS (COBISS)) so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del te metodologije.

Mejne vrednosti so določene na naslednji način:

Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:

  • SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1875 točk ocena 5
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/3000 ocena 2
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/2250 ocena 1,5
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2 /2250 ocena 1,5

Skupna mejna vrednost za A1 je 10 točk.

Mejna vrednost A3, ki je skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti  določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 5.

  • ARIS pridobi podatke za izračun ocene A3neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v začetku koledarskega leta.
  • Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARIS (grantholder), se v A3 upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3).  Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A3.
     

II. Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij

Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij ARIS (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija ARIS) je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te metodologije.

ARIS lahko v postopkih ocenjevanja oziroma razreza sredstev uporabi tudi klasifikacijo ved in področij panelov ERC (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija ERC), ki je določena v Prilogi 3.

 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Kot vstopni pogoj mora vodja raziskovalnega projekta izpolnjevati mednarodno primerljive raziskovalne rezultate, ki so določeni s Kriteriji za vodjo.

II. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi navedbe raziskovalnega področja ARIS klasifikacije v prijavnem obrazcu ARIS-RPROJ-JR-Prijava/20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (obrazec: ARIS-RPROJ-EvalForm-x/20xx). V ocenjevalni list se vpišejo številčne in opisne ocene po posameznih kriterijih.

Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z okvirno 10 prijavami. Če je prijav za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenti pokrivajo glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavi.

Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji način:

  • ocena BT - za temeljne projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B1 in Tabeli B3.
  • ocena BA - za aplikativne projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B2 in Tabeli B3.

Oceni BT oziroma BA sta seštevka posamičnih ocen, pri čemer je skupna ocena največ:

  • 15 točk pri temeljnih projektih BT = BT1+BT2+BT3) in 20 točk pri aplikativnih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4). Pri kriteriju Znanstvena odličnost raziskovalcev se ocenjujeta vodja projekta in celotna projektna skupina.

III. Elementi ocenjevanja

a) Elementi ocenjevanja temeljnih projektov

Elementi ocenjevanja temeljnih projektov so določeni v Tabeli B1.

Tabela B1:

Ocena BT Kriterij Kazalniki Največje št. točk
BT 1 Znanstvena odličnost raziskovalcev -Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav
5
 
BT 2 Znanstvena odličnost prijave  -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov
- Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij)
-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Izvirnost zamisli
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
5
 
BT 3 Kakovost in učinkovitost izvedbe -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Izvedljivost znanstvenega pristopa
5
 
  Skupaj   15

b) Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov

Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov so določeni v Tabeli B2.

Tabela B2:

Ocena BA Kriterij Kazalniki Največje št. točk
BA 1 Znanstvena odličnost raziskovalcev -Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav
5
 
BA 2 Znanstvena odličnost prijave -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
-Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi)
5
 
BA 3 Kakovost in učinkovitost izvedbe -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine
-Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj
5
 
BA 4 Družbeni in gospodarski vpliv -Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov
-Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike)
-Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov-Pričakovani učinki projekta
-Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj
5
  Skupaj   20

IV. Vrednotenje kriterijev prijav

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri čemer upoštevajo opise, pomene in razpone ocen, ki so določeni v Tabeli B3.

Tabela B3:

Opis ocene Pomen ocene Številčna ocena (število točk)
  Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij. 0,0
Nezadostno Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti. 1,0 - 1,9
Pomanjkljivo Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti. 2,0 - 2,9
Dobro Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti. 3,0 - 3,9
Zelo dobro Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti. 4,0 - 4,6
Odlično Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne. 4,7 - 5,0

V izbor prijav za (so)financiranje projektov se ne more uvrstiti:

  • temeljni projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
  • aplikativni projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 nižjo od 12 točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.

Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih.

V. Delitev sredstev

ARIS v okviru razpisa objavi podatke o kapaciteti področij ERC klasifikacije za manjše temeljne raziskovalne projekte in podatke o kapaciteti ved ERC klasifikacije za manjše aplikativne raziskovalne projekte ter podoktorske raziskovalne projekte, ob upoštevanju okvirne vrednosti razpisa.

Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so mladi doktorji (največ 7 let po letu zagovora prvega doktorata).

Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so raziskovalci srednje generacije (največ 15 let po letu zagovora prvega doktorata).

Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so ostali raziskovalci (več kot 15 let po letu zagovora prvega doktorata).

Vsaj 10 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte na razpisu, mora biti dodeljenih za podoktorske raziskovalne projekte.

Klinične raziskave morajo izkazovati udeležbo zdravstvenih zavodov/učnih ustanov vsaj v višini 30 % raziskovalnih ur, prijavitelj pa mora za področje ocenjevanja prijave izbrati eno od področij medicinskih ved po klasifikaciji ARIS (v primeru interdisciplinarnih raziskav mora biti to primarno področje). Pri vsaki prijavi projekta, kjer prijavitelj izbere, da raziskave potekajo na področju klinične medicine, mora prijavitelj posebej utemeljiti, da gre za klinično naravnan projekt, kar preveri in potrdi ali zavrne mednarodni panel v okviru ocenjevalnega postopka.

Okvirni obseg sredstev za aplikativne, interdisciplinarne in klinične raziskave se določi v razpisu.

VI. Veliki projekti

V izbor za (so)financiranje velikih projektov se uvrstita:

  • dva najbolje ocenjena velika projekta na ERC vedi Naravoslovje in tehnika (PE);
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt na ERC vedi Vede o življenju (LS);
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt na ERC vedi Družboslovje in humanistika (SH).

Pri izboru velikih projektov velja naslednji postopek:

  • v primeru, da na posamezni ERC vedi ni dovolj prijav, ki bi se skladno s prejšnjim odstavkom lahko uvrstile v izbor za (so)financiranje na posamezni ERC vedi, se v izbor uvrstijo prijave na drugih ERC vedah, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, glede na doseženo oceno in do skupno razpisanega števila prijav velikih projektov (4 prijave);
  • v primeru, da na predlog prednostnega seznama prijav niso uvrščene 4 prijave projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Veliki temeljni raziskovalni projekti) sorazmerno razdeli med tiste ERC vede v okviru sredstev za manjše temeljne raziskovalne projekte, na katere mednarodni panel na predlog prednostnega seznama prijav za (so)financiranje ni uvrstil predvidenega števila.

VII. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka

V okviru razpisa se dodeli tudi temeljne raziskovalne projekte - Program dr. Aleša Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni raziskovalni projekti - Program AD). Pri tem se upošteva:

  • Vrednost posameznega temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD je 100.000 EUR letno v trajanju 2 ali 3 let.
  • Mednarodni panel pripravi predlog prednostnega seznama prijav, in sicer se na ERC vedo v izhodišču uvrstijo najbolje ocenjeni projekti, pri čemer ne smejo biti z istega ERC področja znotraj ERC vede. V primeru, da so v okviru ERC vede prijavljeni le projekti z enega ERC področja, se uvrstijo najbolje ocenjeni projekti znotraj istega področja.
  • V primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 10 prijav projektov, se način delitve preostanka sredstev razpisa (za predmet razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) določi v razpisu.
  • V primeru, da temeljni raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega programa ni izbran, se lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih projektov skladno z določili, ki veljajo za izbor teh projektov in v okviru karierne stopnje vodje projekta.
  • Mednarodni panel za vsako posamezno ERC vedo, na kateri so prijave za (so)financiranje temeljnih raziskovalnih projektov - Program AD, ki izpolnjujejo pogoje razpisa in niso uvrščene na predlog prednostnega seznama na podlagi druge ali četrte alineje tega odstavka, dodatno predlaga do tri prijave na rezervno listo, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava znanstveni svet ARIS in največ do višine razpoložljivih sredstev razpisa (za predmet razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) dopolni predlog prednostnega seznama prijav.
  • V primeru, da je prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, enako ali manj od maksimalnega števila možnih izbranih prijav glede na razpisana sredstva, se v izbor uvrsti vse prijave.

Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD

  • Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa in najmanj zadnje leto pred zaključkom razpisa bivati v tujini in v enakem obdobju tudi ne sme imeti sklenjene pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji, niti ne sme imeti suspenza pogodbe o zaposlitvi (zakonski suspenz ali suspenz na podlagi sporazuma z delodajalcem) ali imeti status zasebnega raziskovalca v Republiki Sloveniji. Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se šteje za izpolnjen tudi, če je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko disertacijo v tujini največ eno leto pred zaključkom razpisa.
  • Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa izpolnjevati pogoj, da po letu zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo več kot 15 let.
  • Vodja prijavljenega projekta mora biti na dan zaključka razpisa državljan Republike Slovenije.
  • Vodja prijavljenega projekta mora biti evidentiran na raziskovalnem projektu, ki ga vodi, najmanj v višini 340 efektivnih ur raziskovalnega dela letno (20 % od 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe za (so)financiranje raziskovalnega projekta, pridobljen na razpisu, mora imeti evidentiran vsaj 20 % delež zaposlitve za raziskovalno dejavnost. Vodja prijavljenega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega projekta.
  • V primeru pridobitve projekta raziskovalec ne more ponovno prijaviti projekta v okviru enakega/istega ali sorodnega mehanizma, to je mehanizma, namenjenega sofinanciranju projektov raziskovalcev, ki se iz tujine vračajo v Republiko Slovenijo.

 

C. MEDNARODNO SODELOVANJEJE

C.1. BILATERALNO SODELOVANJE

C.1.1. Aktivnosti bilateralnega sodelovanja

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C1.

Tabela C1:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja 5
Družbeni in gospodarski vpliv -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje 5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje 5
  Skupaj največ 15

II. Posebne določbe Izbora prijav na enostranskem razpisu

Obvezni delež izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata) pri enostranskih razpisih, je 20 %.

V primeru, da več prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja v ocenjevalnem postopku doseže enako število točk in so obenem presežena v razpisu določena finančna sredstva, o izboru prijav za sofinanciranje odloča znanstveni svet ARIS na podlagi razprave.

III. Posebne določbe izbora prijav na dvostranskem razpisu

Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjena razpisa.

Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARIS seznam prijav, oddanih v partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARIS, predstavlja podlago za preverjanje izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARIS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu. 

V okviru odobrenih sredstev aktivnosti bilateralnega sodelovanja je v primeru, da je meddržavna komisija pri izboru (so)financiranja aktivnosti bilateralnega sodelovanja dodatno dodelila sredstva za mlajše raziskovalce iz partnerske države, je dovoljeno odstopanje porabe sredstev dodatno dodeljenih sredstev v višini do + / - 15 % v korist ali breme ostalih dodeljenih sredstev v okviru posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja.

C.1.2. Bilateralni raziskovalni projekti

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C2.

Tabela C2:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja 3
  -Zanesljivost predlagane metodologije, vključno s temeljnimi koncepti, modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; ustreznost upoštevanja razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij; ustreznost sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj raziskovalne kariere in spola 3
  -Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev 2
  -Verodostojnost poti za doseganje pričakovanih rezultatov in učinkov, opredeljenih v predlogu projekta 2
Družbeni in gospodarski vpliv -Ambicioznost in odličnost ciljev (npr. nove metode in pristopi k razvoju področij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za širše znanstveno področje ter potencial za širši družbeni in gospodarski vpliv 2,5
  -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje 2,5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Kakovost in učinkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost dodelitve nalog in sredstev 2,5
  -Sposobnost glavnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje 2,5
  Skupaj največ 20

II. Izbor prijav

Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjen razpis.

Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARIS seznam prijav, oddanih v partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARIS, predstavlja podlago za izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za preverjanje in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARIS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu. 

Pri izdelavi predloga prednostnega seznama prijav so ustrezno označene prijave, ki izpolnjujejo prednosti pri izboru skladno z razpisom. 

C.2. SPODBUJANJE PRIJAV NA RAZPISE V OKVIRNIH PROGRAMIH EU

C.2.1. Spodbujanje prijav v okvirnih programih EU

Višina enkratnega finančnega prispevka se določi v razpisu ločeno za prijave:

  • prijavitelja, ki je projekt prijavil kot koordinator mednarodnega konzorcija (vsaj tri različne RO iz vsaj treh različnih držav EU oziroma pridruženih držav okvirnega programa) ali kot koordinator nacionalnega konzorcija, kadar razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in
  • prijavitelja, ki je bil v projekt vključen kot sodelujoča RO v konzorciju, oziroma je prijavil projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije predvideva enega samega prijavitelja.

Do finančnega prispevka so upravičeni prijavitelji, ki v posameznem recenzijskem postopku dosežejo:

  • po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65% največjega možnega števila točk, v kolikor so procentualne vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev v postopku ocenjevanja pri Evropski komisiji enake, tj. 9,75 točk od 15,00 možnih točk;
  • po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65%, v kolikor procentualne vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev v postopku ocenjevanja pri Evropski komisiji niso enake oz. so pri določanju končne ocene za posamične kriterije določene različne uteži;
  • vsaj oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant, ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant);
  • vsaj dve oceni »Pass« pri ocenjevanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept).

V primeru, da je pri prijavi projekta ERC sheme 1 in ERC sheme 2 več sodelujočih RO iz Slovenije, je do povračila finančnega prispevka upravičena le gostiteljska institucija (host institution).

C.2.2. Projekti okvirnih programov EU – projekti ERC perspektiva

Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt, če recenzija prijave projekta na mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljnjem besedilu: mednarodni projekt) preseže prag za možno (so)financiranje, ki je določen v Tabeli C3.

Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC.

ARIS (so)financira prijavitelje, ki bodo izvajali projekt ERC perspektiva, za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator Grant in Advanced Grant), največ v obsegu, ki je določen v Tabeli C3.

Če so v  projekt ERC perspektiva vključeni člani mednarodnega konzorcija, ARIS (so)financira samo tisti del projekta ERC perspektiva, ki se nanaša na člane raziskovalne skupine, ki so kot raziskovalci vpisani v Evidenco RO. 

Tabela C3: 

Mednarodni razpis Okvirni obseg in trajanje financiranja na mednarodnem razpisu Dosežena uspešnost na mednarodnem razpisu ERC
(prag za možno (so)financiranje)
Obseg in trajanje prilagojenega raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARIS
ERC Starting Grant do 300.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (največ 2 leti)
    ocena A not invited na prvi stopnji do 130.000/leto (največ 2 leti)
    ocena B na drugi stopnji do 150.000 EUR/leto (največ 2 leti)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja do 200.000 EUR/leto (največ 2 leti)
ERC Consolidator Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena A not invited na prvi stopnji do 130.000/leto (največ 3 leta)
    ocena B na drugi stopnji do 150.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta)
ERC Advanced Grant do 500.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena A not invited na prvi stopnji do 130.000/leto (največ 3 leta)
    ocena B na drugi stopnji do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja do 250.000 EUR/leto (največ 3 leta)

C.2.3. Projekti ERC potencial

Obseg (so)financiranja enkratnega finančnega prispevka je največ 50.000 EUR za obdobje trajanja raziskovalnega projekta šestih mesecev oziroma sorazmerno največji višini glede na obdobje trajanja raziskovalnega projekta.

C.2.4. Projekti ERC nova obzorja

Na projektu mora biti poleg matične RO vključena vsaj še ena sodelujoča RO, ki mora biti vpisana v Evidenco RO in na projektu sodelovati v deležu najmanj 10 % in največ 50 % odobrenega obsega FTE.

Obdobje izvajanja projekta je lahko največ tri leta. Največji možni letni obseg (so)financiranja je 110.000 EUR.

C.2.5. Projekti ERC fokus

ARIS (so)financira gostovanja pri nekdanjih ali sedanjih vodjah projektov ERC zunaj Republike Slovenije, ki so že izvedli ali trenutno izvajajo znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, Advanced Grant) na področju katerekoli znanstvene vede.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C4.

Tabela C4:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Izjemni dosežki, ki se nanašajo na raziskovalno področje oziroma cilje, kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega projekta 2
  -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja 1
  -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav 2
  -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov 1
 
  -Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij in potencial za preseganje obstoječega stanja v znanosti)  2
  -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev 1
  -Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev 1
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujočega raziskovalca 2
  -Kakovost načrta vključitve gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje projekta ERC 2
  -Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje projekta ERC 1
  Skupaj največ 15

V primeru, da je sestavni del ocenjevanja prijave tudi ustna predstavitev (intervju), pri njej sodelujeta vsaj dva člana strokovnega telesa, pri čemer je obvezno sodelovanje člana strokovnega telesa s področja vede, ki je predmet prijave. Ustna predstavitev se oceni z usklajeno oceno od 0 do 5. Ocena predstavitve dopolnjuje skupno oceno. Pri ustni predstavitvi se upošteva kakovost prijave in možnosti projekta za uspeh na bodočem ERC razpisu.

C.2.6. Projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti

ARIS (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih Evropske komisije Marie Skłodowska-Curie Postdoctoral Fellowships (v nadaljnjem besedilu: mednarodni razpisi) odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, hkrati pa niso bili sprejeti v (so)financiranje pri nobeni drugi organizaciji, ki financira raziskovalno dejavnost, obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti.

ARIS pripozna ocenjevalni postopek izveden na podlagi mednarodnega razpisa in podeljen pečat odličnosti ter sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Prijavitelji lahko nastopajo v vlogi gostiteljske RO ob upoštevanju pravila mobilnosti in pravila reintegracije, kot ju določajo pravila mednarodnega razpisa za odlične raziskovalce, vključno z raziskovalci, ki zadostijo pogoju za reintegracijo iz mednarodnega razpisa, kot tudi za raziskovalce z velikim potencialom, ki si prizadevajo za ponovni zagon raziskovalne kariere, če to izhaja iz mednarodnega razpisa.

ARIS prijavitelje, ki so bili na mednarodnem razpisu odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti, z objavo na spletni strani ARIS, pozove k oddaji prijave za (so)financiranje raziskovalnega projekta.

Zaprošeni znesek prijavitelja za (so)financiranje raziskovalnega projekta pri ARIS ne sme preseči višine zaprošenih sredstev na mednarodni razpis.

ARIS raziskovalne projekte (so)financira v letnem obsegu do enega ekvivalenta polne zaposlitve (1 FTE) izbrane cenovne kategorije.

C.3. SODELOVANJE PO PRINCIPU VODILNE AGENCIJE

C.3.1. NKFIH - National Research, Development and Innovation Office v vlogi vodilne agencije

Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH. Skupna prijava madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili NKFIH.  Vključevati mora skupen znanstveni opis raziskovalnega projekta, v katerem sta opredeljena znanstvena prispevka obeh soprijaviteljev, posamezna nacionalna dela projekta morata biti ozko povezana in komplementarna. Znanstveni prispevek vsakega soprijavitelja mora biti jasno razviden.

V primeru, ko ARIS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del skupnih madžarsko-slovenskih raziskovalnih projektov (v nadaljnjem besedilu: slovenski del raziskovalnega projekta) v okviru Memoranduma o soglasju o enostranskem upravljanju in vzajemnem priznavanju postopkov ocenjevanja z dne 4. 4. 2024, sklenjen med ARIS in NKFIH, na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na razpisu pri NKFIH, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na svoji spletni strani.

Ocenjevalni postopek skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta izvede NKFIH. ARIS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije praviloma pripozna postopek ocenjevanja NKFIH in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARIS lahko prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v (so)financiranje.

Skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH (v nadaljnjem besedilu: madžarski del skupnega raziskovalnega projekta), mora presegati skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga (so)financira ARIS. 

ARIS v postopku upošteva, da se znesek zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta  naveden v skupni prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta, preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga objavi NKFIH. V primeru, da NKFIH ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB) na prvi dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati prijavo slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Znesek slovenskega dela raziskovalnega projekta, naveden v prijavi oddani pri ARIS, mora biti enak znesku slovenskega dela raziskovalnega projekta navedenem v skupni prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta. V primeru, da ARIS ugotovi razhajanje podatkov med prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je oddana pri NKFIH glede zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki je večje od dovoljenega odstopanja + / -3 % glede na znesek, naveden v prijavi oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, ki je nižji, ob sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Znesek madžarskega dela raziskovalnega projekta mora biti enak v prijavi, oddani pri ARIS in v skupni prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta. V primeru, da ARIS ugotovi razhajanje teh podatkov, upošteva znesek iz skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta, ki je bila oddana pri NKFIH. Preračun navedenega zneska zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta se izvede na enak način in pod enakimi pogoji, kot je določen za preračun zneska zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta iz skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta.

Skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekti trajajo največ tri leta. Največji možni letni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta znaša do 100.000 EUR, ob sočasnem upoštevanju, da skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela raziskovalnega projekta presega skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

C.3.2. WEAVE – Multilateralna vodilna agencija

Partnerice v okviru Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije za Weave so poleg ARIS: DFG (Deutsche Forschungsgemeinschaft, Nemčija), FNR (The Luxembourg National Research Fund, Belgija), FNRS (The Fund for Scientific Research, Luksemburg), FORMAS (The Swedish Research Council for Environment, Agricultural Sciences and Spatial Planning, Švedska), FWF (Fonds zur Förderung der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), FWO (Research Foundation – Flanders, Belgija), GAČR (The Czech Science Foundation, Češka), HRZZ (Hrvatska zaklada za znanost, Hrvaška), NCN (The National Science Centre, Poljska), RCN (Research Council of Norway, Norveška) in SNSF (Swiss National Science Foundation, Švica).

Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalcem omogoča prijavo skupnih raziskovalnih projektov Weave.

Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije (razpis v partnerski državi). Skupna prijava raziskovalnega projekta Weave mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Imeti mora skupno raziskovalno vprašanje in skupni raziskovalni načrt, posamezni nacionalni/regionalni deli projekta pa morajo biti ozko povezani in komplementarni. Znanstveni prispevek vsakega soprijavitelja mora biti jasno razviden.

K sodelovanju ARIS s posameznimi partnerskimi agencijami, ki so v vlogi vodilnih agencij, poda soglasje znanstveni svet ARIS.

Kadar ARIS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del skupnih raziskovalnih projektov Weave v okviru Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije za Weave na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na razpisu pri vodilni agenciji, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na svoji spletni strani.

V ocenjevalni postopek, ki ga izvede vodilna agencija se uvrstijo prijave, ki izpolnjujejo pogoje pri ARIS, pri vodilni agenciji in pri morebitni tretji partnerski agenciji. ARIS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije praviloma pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARIS v postopku upošteva, da se znesek zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave naveden v skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave, kadar ta ni izražen v EUR, preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga objavi vodilna agencija. V primeru, da vodilna agencija ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB) na prvi dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati prijavo slovenskega dela skupnega raziskovalnega projekta Weave.

Znesek slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave, naveden v prijavi oddani pri ARIS, mora biti enak znesku slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave navedenem v skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave. V primeru, da ARIS ugotovi razhajanje podatkov med prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je oddana pri vodilni agenciji glede zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave, ki je večje od dovoljenega odstopanja +/- 3 % glede na znesek, naveden v prijavi oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, ki je nižji, ob sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave.

Zneska zaprošenih sredstev, ki se nanašata na vodilno agencijo in morebitno tretjo partnersko državo morata biti enaka v prijavi, oddani pri ARIS in v skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave. V primeru, da ARIS ugotovi odstopanje teh podatkov, upošteva znesek/zneska iz skupne prijave raziskovalnega projekta Weave, ki je bila oddana pri vodilni agenciji. Preračun navedenih zneskov zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave raziskovalnega projekta Weave se izvede na enak način in pod enakimi pogoji, kot je določen za preračun zneska zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave iz skupne prijave raziskovalnega projekta Weave.

Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave znaša do 300.000 EUR za celotno obdobje trajanja raziskovalnega projekta.

ARIS lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARIS, v okviru razpoložljivih sredstev v finančnem načrtu in programu dela ARIS, prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta Weave, če se je skupni raziskovalni projekt Weave v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi vodilna agencija, uvrstil med 20 % najbolje ocenjenih raziskovalnih projektov v okviru sheme izbora prijav pri vodilni agenciji, če ga vodilna agencija predlaga v (so)financiranje in če so ga sprejele v (so)financiranje vse sodelujoče partnerske agencije. Izjemoma je možno v skladu s Sporazumom o multilateralni shemi vodilne agencije financirati tudi projekte, ki so pozitivno ocenjeni, a ne dosegajo 20 % praga, če se s tem strinjajo vse vključene partnerske agencije.


C.4. SODELOVANJE V MEDNARODNIH RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROJEKTIH

K sodelovanju ARIS pri aktivnostih v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA) poda soglasje znanstveni svet ARIS. 

Prijavo večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na mednarodni razpis, ki ga objavi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. Prijava večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega sodelovanja. Vsi deli večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARIS po prejemu poziva mednarodne organizacije ali konzorcija mednarodnega sodelovanja, če to predvidena mednarodni razpis, preveri izpolnjevanje vstopnih pogojev oziroma nacionalnih pogojev upravičenosti skladno z ZZrID in s splošnimi akti ARIS in o izidu preverjanja obvesti mednarodno organizacijo oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja.

Ocenjevalni postopek prijave večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta izvede mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma ARIS. ARIS pripozna postopek ocenjevanja mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega sodelovanja in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARIS prijavitelje, ki so bili predlagani za (so)financiranje s strani mednarodne organizacije oziroma mednarodnega konzorcija, z objavo na spletni strani ARIS, pozove k oddaji prijave za (so)financiranje slovenskega dela raziskovalnega projekta v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA).

Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta določi ARIS in ga objavi na spletni strani ARIS.

ARIS  lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARIS, v okviru proračunskih možnosti, prevzame v (so)financiranje slovenski del večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta, če je večstranski transnacionalni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja, pozitivno ocenjen in ga organizacija oziroma konzorcij predlaga v (so)financiranje.

C.5. SPODBUJANJE AKTIVNE UDELEŽBE IZJEMNIH MLAJŠIH RAZISKOVALCEV NA ODMEVNIH MEDNARODNIH PROGRAMIH ZA MLAJŠE RAZISKOVALCE

Ocenjevanje prijav se izvede za vsak posamezen mednarodni program, ki se šteje kot zaključena celota in se v sklopu ocenjevanja obravnava le enkrat.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C5.

Tabela C5:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Izjemni dosežki, ki se nanašajo na dosedanje raziskovano področje 0,5
  -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja 1
  -Izkazane kompetence prepričljivega zagovarjanja strokovnega področja 0,5
  -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav 1
  -Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem delu 1
  -Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo 0,5
  -Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi 0,5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Prepričljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem programu 5
 
  Skupaj največ 10

 

D. ZNANSTVENE PUBLIKACIJE IN ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

D.1. DOMAČE PERIODIČNE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

Za ocenjevanje se uporabljajo naslednji kazalniki:

  • publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS (kategorije 1-4 iz Tabele D1);
  • publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz Tabele D1);
  • publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 6 iz Tabele D1).

Glede na navedene kazalnike, komisija za ocenjevanje prijav uvrsti publikacije v šest kategorij publikacij (od 1 do 6), kot je določeno v Tabeli D1. 

Število točk se dodeli glede na uvrstitev v eno od kategorij (1-6), kot je določeno v Tabeli D1.

Tabela D1:

Kategorije Uvrstitev publikacije v bibliografske baze podatkov Število točk Odstotek kategorije (Ok) Maksimalni letni znesek (so)financiranja (v EUR)
1 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 1. četrtini publikacij 100 100% 25.000,00
2 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 2. četrtini publikacij 95 95% 23.750,00
3 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 3. četrtini publikacij 90 90% 22.500,00
4 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 4. četrtini publikacij ali v AHCI 85 85% 21.250,00
5 So zajete v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij 70 70% 17.500,00
6 Znanstvene publikacije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij 50 50% 12.500,00

II. Višina (so)financiranja

Za izračun višine letnega (so)financiranja se upoštevajo naslednji normativi:

  1. število avtorskih pol na leto (redna izdaja; upošteva se največ 140 avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (črk, številk, ločil, presledkov) ali približno 16 tipkanih strani) (A),
  2. priznani stroški na eno avtorsko polo (D).

Postopek izračuna višine letnega (so)financiranja:

a) ARIS najprej za vse prijave izračuna A • D • OK;

b) v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka višji od zneska zaprošenih sredstev, ki ga je prijavitelj navedel v prijavni vlogi, se upošteva znesek zaprošenih sredstev; v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od zneska zaprošenih sredstev, se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka oziroma v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka višji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva maksimalni letni znesek (so)financiranja; v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka;

c) ARIS na podlagi izračuna iz točke a) tega odstavka in upoštevajoč omejitve iz točke b) tega odstavka, določi upoštevan znesek (so)financiranja;

d) določitev končnih zneskov (so)financiranja glede na razpoložljiva sredstva:

d1) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa:

v primeru, da vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa, se končni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi tako, da se pri izračunu določi še faktor f, ki upoštevane zneske (so)financiranja sorazmerno uskladi z obsegom razpoložljivih sredstev:

Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija)= A • D • OK• f

d2) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) je manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa:
v primeru, da je vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa, se za končni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi upoštevan znesek (so)financiranja (točka c tega odstavka):

Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija) = A • D • OK

A: št. avtorskih pol na leto,

D: maksimalno (so)financiranje na avtorsko polo, v pavšalni vrednosti 430 EUR,

OK: odstotek kategorije – odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo N1),

f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev izračunanih sredstev Σ(Ai• D • OKi) z razpisanimi sredstvi.

Maksimalni letni zneski (so)financiranja so določeni v Tabeli N1 in so odvisni od uvrstitev publikacij v kategorije publikacij. Višina (so)financiranja ne more presegati zaprošenih sredstev.

D.2. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D2.

Tabela D2:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Družbeni in gospodarski vpliv publikacije -Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z osnovno- in srednješolskim) 29
Velika 29
Srednje velika 19
Manjša 5
Ni povezave 0
-Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje  in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in tehnične kulture 30
Velik 30
Srednje 20
Manjši 15
Ni pomena 0
-Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije 17
Velik (dvojezična izdaja, posebni terminološki kotiček) 17
Srednje velik 12
Manjši 5
Ni pomena 0
-Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev 23
Velika (preko 80%) 23
Srednje velika (med 50% in 80%) 13
Manjša (manj kot 50%) 8
Ni zastopanosti 0
-Dostopnost na internetu 1
Vsi članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) 1
Nekateri izbrani članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) 0
   Skupaj 100

Strokovno telo izračuna aritmetično povprečje števila točk za vsak kazalnik (seštevek vseh točk/število ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se izračuna s seštevkom aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen kazalnik.

Prijave, uvrščene v I. in II. kategorijo se uvrstijo v (so)financiranje, prijave uvrščene v III. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje.

II. Višina (so)financiranja

Faktor (so)financiranja izračunane višine (so)financiranja prijave iz I. in II. kategorije je določen po posameznih kategorijah, kot je določeno v Tabeli D3.

Tabela D3:

Kategorija Število točk Faktor
sofinanciranja (O)
I 91 - 100 1
II 60 - 90 0,75

Za izračun višine (so)financiranja se upoštevajo naslednji faktorji:

  • število avtorskih pol na zvezek (faktor A);
  • naklada (do največ 2500 izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske izdaje se upošteva obračunsko naklada 2500 izvodov) (faktor B);
  • število rednih zvezkov na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor C);
  • priznani stroški na eno avtorsko polo v znesku 0,160 EUR (faktor D);
  • faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele D3.

Znesek letnega (so)financiranja (v nadaljnjem besedilu: ZLS) je produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in sicer: ZLS = A · B · C · D · O

ZLS ne more biti večji od 12.000,00 EUR.

D.3. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D4.

Tabela D4:

Kriterij Kazalnik (ocena) Kazalnik (ocena) Št. točk
  avtor/recenzent ima evidenčno številko raziskovalca pri ARIS avtor/recenzent nima evidenčne številke raziskovalca pri ARIS  
Znanstvena odličnost avtorja -Kakovost objav
     *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
-Kakovost objav
         *Slovenski avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
         *Tuji avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh  znanstvenih del)
0,00 - 42,00
  • 4,00 ≤ A1 ≤ 10,00 (ocena A)
  • 4,00 - 10,00 (ocena A)
42,00
  • 1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
  • 1,00 - 3,99 (ocena B)
28,00
  • 0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
  • 0,01 - 0,99 (ocena C)
14,00
  • A1=0,00
  • 0,00
0,00
Znanstvena odličnost recenzenta -Kakovost objav
       *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
-Kakovost objav
       *Slovenski recenzent (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
       *Tuji recenzent (ocena na podlagi navedenih treh znanstvenih del)
0,00 - 18,00
  • 4,00 ≤ A1 ≤ 10,00 (ocena A)
  • 4,00 - 10,00 (ocena A)
18,00
  • 1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
  • 1,00 - 3,99 (ocena B)
12,00
  • 0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
  • 0,01 - 0,99 (ocena C)
6,00
 
  • A1=0,00
  • 0,00
0,00
                            Skupaj največ 60,00

Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po kriteriju A (možnih 42,00 točk) in kriteriju B (možnih 18,00 točk), razen v primeru, ko je število točk pri enem od kriterijev enako 0,00 točk, je skupna ocena enaka 0,00 točk. Vse ocene se določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je avtor/recenzent najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (za enega otroka se upošteva eno leto), bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. V primeru, kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti, se pri delu ocene znanstvene odličnosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upošteva pomen znanstvene monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene monografije.

Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-10,00), na podlagi katere se dodeli točke avtorju (0,00-42,00) in recenzentu (0,00-18,00) skladno z določili iz Tabele D4. Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se upoštevajo samo točke prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Če ima znanstvena monografija več recenzentov, se upoštevajo točke prvih dveh recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povprečje točk dveh recenzentov se izračuna tako, da se sešteje točke obeh recenzentov in se deli s številom 2.

Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne številke raziskovalca pri ARIS, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih avtorjevih najboljših znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del.

Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od štirih kategorij. Prijave, uvrščene v VI. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, prijave uvrščene v I., II. in III. kategorijo se uvrstijo v (so)financiranje.

II. Višina sofinanciranja

Prijavam, ki se uvrstijo v (so)financiranje, pripada:

  • I. kategoriji pripada 100 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek;
  • II. kategoriji pripada 75 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek;
  • III. kategoriji pripada 50 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek.

Normativi za izračun zneska sofinanciranja:

Za izračun višine sredstev za (so)financiranje se upoštevajo finančno opredeljeni elementi, kot je določeno v Tabeli D5.

Tabela D5:

Vrste stroškov Vrednost na enoto v EUR
  1. tisk in vezava
50,00 EUR na avtorsko polo (a)
  1. oblikovanje in računalniški prelom
30,00 EUR na avtorsko polo (b)
  1. lektoriranje
40,00  EUR na avtorsko polo (c)
  1. stroški prevoda monografije tujega ali slovenskega avtorja v slovenski jezik
270,00 EUR na avtorsko polo (d)
  1. stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
350,00 EUR na avtorsko polo (e)
  1. lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem jeziku)
60,00 EUR na avtorsko polo (f)

Izračun zneska (so)financiranja:

Znesek (so)financiranja se izračuna na način kot je določen v Tabeli D6.

Tabela D6:

     A. znanstvena monografija ((št. avtorskih pol × a) + (št. avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije
  1. prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik
((št. avtorskih pol × d) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
  1. prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik
((št. avtorskih pol × e) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
ali
((št. avtorskih pol × f) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
  1. digitalna izdaja znanstvene monografije
((št. avtorskih pol × b) +
(št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije

Opomba: Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je določena v Tabeli D5.

ARIS (so)financira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade največ 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. (So)financirani znesek lahko znaša največ 8.000,00 EUR na znanstveno monografijo.


E. POPULARIZACIJA ZNANOSTI

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli E1.

Tabela E1:

Kriterij Kazalniki in merila Št. točk
Znanstvena odličnost -Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2) za nosilca aktivnosti 0 – 10
  • A1>=3
0 – 10
  • A1<3
0 – 5
  • Vodja aktivnosti nima evidenčne številke vpisa raziskovalca v Evidenco RO
 
-Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih
0
 

0 – 10
Družbeni in gospodarski vpliv -Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti 0 – 20
-Pričakovana vidnost v javnosti 0 – 10
-Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami 0 – 40
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev 0 – 10
  Skupaj največ 100

Prijava se uvrsti v (so)financiranje, če doseže najmanj 60 točk.


F. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F1.

Tabela F1:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehničnega in logističnega vidika, upoštevaje najnovejši razvoj raziskav 2
  -Ustreznost, pomembnost in izvirnost  naslavljanja raziskovalnih vprašanj in pristopov, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo raziskovalne opreme 3
  -Pričakovana dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi možnostmi 2,9
  -Ustreznost potenciala za povečanje znanstvenega sodelovanja 2
  -Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnih programov na dan zaključka razpisa za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje je vezano na raziskovano opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi 0,1
Družbeni in gospodarski vpliv -Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z obstoječo nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo 0,5
  -Potencial za povečanje prepoznavnosti raziskovalnega področja na nacionalni in/ali mednarodni ravni 0,5
  -Izkazana potreba  po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za izvajanje potekajočih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje raziskovalnih projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na domače in mednarodne projekte in razpise 1,5
  -Ustreznost števila načrtovanih vključenih potencialnih uporabnikov in njihovih glavnih sektorjev dejavnosti 1,5
  -Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkoriščenost 0,5
  -Ustreznost politike dostopa glede stroškov dostopa, prioritete dostopa in izbire uporabnikov 0,5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Ustreznost deleža (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja 1
 
 
  • Prijavitelj pisno izkazuje (so)financiranje s strani drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja
1
  -Ustreznost lastnega deleža (so)financiranja
 *glede na  delež (so)financiranja, ki  ga zagotovi prijavitelj sam skupaj s sredstvi tretjih oseb
1 – 4
 
 
  • nad 79,99 % in več
4
 
  • nad 69,99 % do 79,99 %
3
 
  • nad 59,99 % do 69,99 %
2
 
  • 50,00 % do 59,99 %
1
  Dodaten kazalnik za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe 1 - 2
  -Izkazana namera o skupnem financiranju s priloženim podpisanim pismom o nameri ali predpogodbo ali pogodbo o sofinanciranju celotnega nacionalnega konzorcija (prijavitelj in najmanj dve JRO**) o sofinanciranju in souporabi za raziskovalno opremo, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme je določena z javnim razpisom  
 
  • V konzorcijski nakup sta poleg prijavitelja vključeni najmanj še dve javni RO
1
 
  • V konzorcijski nakup je poleg prijavitelja vključenih več kot dve javni RO
2
  Skupaj največ 20 oz. 22*

*  V primeru uporabe dodatnega kazalnika za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe.
** V primeru, ko je v nakup vključena članica univerze, se kot JRO šteje univerza in ne posamezna članica univerze.

II. Obveznost izbranega prijavitelja

Izbrani prijavitelj mora ARIS pred izplačilom sredstev za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme predložiti podpisano pogodbo o (so)financiranju v primeru, ko se nakup izvede s sredstvi drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja oziroma v primeru konzorcijskih nakupov raziskovalne opreme.


G. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO MEDNARODNE ZNANSTVENE LITERATURE

I. Splošno

Prijavitelj lahko na razpis prijavi tiskano verzijo serijske publikacije le, če elektronska ni na voljo. Koordinatorji nabavnih konzorcijev morajo na razpis prijaviti najmanj 20 % serijskih publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in ne manj kot 20 serijskih publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na razpis ne smejo prijaviti odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem dostopu. Serijske publikacije, dostopne preko konzorcijske pogodbe z založnikom, lahko prijavi le koordinator tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru konzorcijev se prijavijo v eni prijavi kot skupna prijava prijaviteljev – članic konzorcija. Prijavo v imenu vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec konzorcija.

II. Elementi ocenjevanja

Kazalnik Dostopnost se meri s številom raziskovalcev, ki imajo dostop do prijavljenih serijskih publikacij.

Kazalnik Pogostnost uporabe se meri s povprečno uporabo prijavljenih serijskih publikacij v preteklem letu in številom objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah. Kot uporaba se upošteva število skupno število dostopov do celotnega besedila po standardu COUNTER (Unique Items Request). Povprečna uporaba se izračuna tako, da se skupna uporaba prijavljenih serijskih publikacij deli z njihovih številom. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada izračunana povprečna vrednost. Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah se izračuna kot povprečje objav na revijo v dveh letih. Povprečno število objav se izračuna tako, da se skupno število objav v prijavljenih serijskih publikacijah v preteklih dveh letih deli z dvakratnim številom publikacij. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada izračunana povprečna vrednost.

Kazalnik Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature se meri s faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h). Če je serijska publikacija v več kategorijah, se upošteva kategorija z najvišjim številom točk. Točke se določijo na podlagi povprečnega števila točk v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v (so)financiranje. Upoštevajo se zadnji podatki iz SICRISa. Povprečno število točk se zaokroži na najbližje število točk, pri čemer se povprečje, ki je točno na sredini, zaokroži na višjo vrednost.

Kazalnik Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev se ugotavlja s stroškom članka in dostopom do tekočih vsebin. Strošek članka se izračuna tako, da se sredstva za nakup delijo s številom prenesenih člankov prijavljenih serijskih publikacij. Strošek članka praviloma ne sme biti višji od 6 EUR. Dostop do tekočih vsebin se ugotavlja z deležem prijavljenih serijskih publikacij, ki omogočajo dostop do člankov v tisku. Delež, ki je točno na sredini, se zaokroži na višjo vrednost.

Pri kazalniku Delež sredstev iz drugih virov so sredstva iz drugih virov so sredstva, ki niso bila pridobljena iz  proračuna Republike Slovenije.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli G1.

Tabela G1: 

 Kriterij Kazalniki in merila Št. točk
Znanstvena odličnost -Dostopnost
       *Število raziskovalcev, ki imajo dostop
1 – 6
 
  • Do 100 raziskovalcev
1
 
  • Od 101 do 500 raziskovalcev
2
 
  • Od 501 do 2000 raziskovalcev
3
 
  • Od 2001 do 5000 raziskovalcev
4
 
  • Od 5001 do 8000 raziskovalcev
5
 
  • Nad 8000 raziskovalcev
6
  -Pogostnost uporabe 1 – 10
        *Povprečna uporaba prijavljenih serijskih publikacij 0 – 5
 
  • Do 50
0
 
  • Od 51 do 100
1
 
  • Od 101 do 300
2
 
  • Od 301 do 600
3
 
  • Od 601 do 1000
4
 
  • Nad 1000
5
        *Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah na prijavljeno serijsko publikacijo (povprečje za dve leti pred letom prijave)  1 - 5
 
  • Od 0,00 do 0,50
1
 
  • Od 0,51 do 0,75
2
 
  • Od 0,76 do 1,00
3
 
  • Nad 1,01 do 2,00
4
 
  • Od 2,01 in več
5
  -Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature
       *Serijska publikacija

0 - 15
 
  • S faktorjem vpliva v prvi četrtini ustrezne kategorije
15
 
  • S faktorjem vpliva v drugi četrtini ustrezne kategorije
10
 
  • S faktorjem vpliva v tretji četrtini ustrezne kategorije
6
 
  • S faktorjem vpliva v četrti četrtini ustrezne kategorije
4
 
  • Je vključena v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama ARIS
2
 
  • Druga serijska publikacija
0
Kakovost in učinkovitost izvedbe - Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev 0 - 6
         *Strošek članka 0-5
 
  • Nad 6 EUR
0
 
  • Nad 5 do 6 EUR
1
 
  • Nad 4 do 5 EUR
 2
 
  • Nad 3 do 4 EUR
3
 
  • Nad 2 do 3 EUR
4
 
  • Do 2 EUR
5
         *Dostop do tekočih vsebin 0 - 1
 
  • Do 80% naslovov
0
 
  • 80% in več naslovov
1
Družbeni in gospodarski vpliv -Delež sredstev iz drugih virov 0 - 3
 
  • Do 5 %
0
 
  • Nad 5 do 10 %
1
 
  • Nad 10 % do 20 %
2
 
  • Nad 20 %
3
  Skupaj največ 40

III. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni strokovno telo po znanstvenih področjih na podlagi prijave v celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu.

Če je v prijavi navedenih več znanstvenih ved, se upošteva prva, razen pri Centralni tehniški knjižnici, ki se vedno obravnava v tehniki. Če v prijavi ni podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanjše število točk. Če nakup posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za (so)financiranje prijavilo več prijaviteljev, strokovno telo pripravi usklajen predlog. Strokovno telo praviloma zavrne konzorcialne prijave, pri katerih je strošek članka višji od 6 EUR.


H. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST (OSIC)

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli H1.

Tabela H1:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Strokovna usposobljenost osebja
        *Usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
        *Usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
        *Morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa
5
 
  • Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih elementov, odstopanja so minimalna
5
 
  • Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne tudi pomanjkljivosti
3 - 4 
 
  • Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so velike
0 - 2
  -Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog 5
 
  • Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti
5
 
  • Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti
0 - 4
  Skupaj 10

Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 6319-5/2022-5 z dne 9. 1. 2023 vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 »I. VELJAVNOST METODOLOGIJE

Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017- uradno prečiščeno besedilo št. 4, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, 6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, 6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, 6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021, ki pa se še uporablja za postopke, ki so bili do uveljavitve te metodologije začeti in še niso bili končani, za postopke ocenjevanja, ki v skladu s 102. členom ZZrID potekajo v skladu s splošnimi akti ARIS, veljavnimi pred dnem uveljavitve ZZrID in za infrastrukturne programe, katerih financiranje se v skladu s tretjim odstavkom 101. člena ZZrID zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe ZZrID.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARIS.«.
 


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 6. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo:
 

»2.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARIS.«.


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-8 z dne 13. 11. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo:
 

»4.

Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani ARIS.«.


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-9 z dne 18. 12. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo:
 

»4.

Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani ARIS.«.


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024, vsebuje naslednjo končno določbo:

»2.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARIS.«.


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-11 z dne 29. 5. 2024, vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:

»3.

Ne glede na določbe javnih razpisov oziroma javnih pozivov ter informacij za prijavitelje v postopkih sklenitve neposredne pogodbe, ta metodologija velja tudi za javne razpise ARIS oziroma javne pozive ARIS ter postopke sklenitve neposredne pogodbe ARIS, pri katerih rok za oddajo prijave na dan začetka veljavnosti te metodologije še ni potekel.

4.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARIS.«. 


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-12 z dne 9. 9. 2024, vsebuje naslednjo končno določbo:

»2.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARIS.«.

 


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-13 z dne 23. 9. 2024, vsebujejo naslednjo končno določbo:

»3.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARIS.«.