Kavarna Union, Miklošičeva 1, 1000 Ljubljana
Ponedeljek, 16. oktober 2017 ob 19. uri

Zgradba proteinske nanopore. Nature Communications, 2016

Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek bo povezovala novinarka Anja Čuček, soustvarjalka oddaje Ugriznimo znanost na RTV SLO. Dosežki s področja naravoslovnih ved bodo predstavljeni v dveh delih. Drugi dogodek bo 18. oktobra 2017 ob 12:30 na Gimnaziji Novo mesto.

V obliki kratkih predavanj bo predstavljenih 5 dosežkov:

Zgradba proteinske nanopore
Prof. dr. Gregor Anderluh, biokemija in molekularna biologija

Lizenin je toksin deževnika, ki je namenjen borbi proti parazitskim mikroorganizmom. Z opisom zgradbe toksina deževnika in razumevanjem nastanka nanopore na površini membran celic so raziskovalci in raziskovalke razložili delovanje nekaterih drugih bakterijskih toksinov. Odkritje bo omogočilo načrtovanje strategij za preprečevanje bakterijskih okužb pri ljudeh in živalih in uporabo pore toksina deževnika kot molekulsko orodje v raziskavah in v nanotehnoloških aplikacijah v sodobnih senzorskih napravah.

Vrednotenje strukturne primerljivosti podobnih bioloških zdravil z jedrsko magnetno resonanco: od malih proteinov do monoklonskih protiteles
Prof. dr. Uroš Urleb, dr. Boštjan Japelj, farmacija
Dosežek bo predstavil prof. dr. Uroš Urleb.

Jedrska magnetna resonanca (NMR) je metoda, ki jo uporabljamo za določitev strukture proteinov na molekularnem nivoju. Princip delovanja metode je enak magnetni resonanci, ki se uporablja za diagnostične namene v medicini. Z omenjeno metodo so raziskovalci primerjali strukturi dveh biološko podobnih molekul, ki so jih razvili v podjetju Lek (član skupine Novartis), z referenčnima originatorskima molekulama in dokazali, da sta si podobni. To je omogočilo registracijo in trženje biološko podobnih zdravil.

Vpliv dvigovanja morske gladine na nekatere ptice gnezdilke v Krajinskem parku Sečoveljske soline
Doc. dr. Danijel Ivajnšič, biologija

Prostorske študije vplivov na okolje imajo aplikativno vrednost za vse deležnike, ki neposredno ali posredno upravljajo z njim. V konkretnem primeru gre za oblikovanje objektivnih smernic za ohranjanje zavarovanih habitatov in na njih vezanih organizmov v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Predstavljena metodologija je prenosljiva na preostala mokrišča v zmernih geografskih širinah, ki so izpostavljena procesu dvigovanja morske gladine in posledični izgubi biodiverzitete.

Fizika leptokvarkov
Doc. dr. Nejc Košnik, fizika

Leptokvarki so hipotetični delci s spinom 0 ali 1, ki za razliko od poznanih bozonov Standardnega modela lahko spreminjajo kvarke v leptone in obratno. Njihovo prisotnost napovedujejo teorije velikega poenotenja, kjer je ločnica med kvarki in leptoni zabrisana. V preglednem članku so avtorji predstavili in povzeli fenomenologijo leptokvarkov, t.j. povezavo med teoretičnimi modeli leptokvarkov in njihovimi merljivimi signali v trkalnikih delcev, ki tako pripomore k bolje usmerjenim nadaljnjim iskanjem leptokvarkov. Njihova najdba bi imela daljnosežne posledice za fiziko onkraj Standardnega modela.

Nova metoda za pripravo fluoriranih kiralnih alkoholov
Dr. Barbara Mohar, kemija

Vpeljava fluorovih atomov v organske molekule lahko ugodno vpliva na njihovo biološko delovanje zaradi spremembe fizikalno-kemijskih in presnovnih lastnosti. Zlasti kiralni fluorirani alkoholi pridobivajo na pomembnosti npr. pri razvoju zdravil proti AIDSu (Efavirenz) in depresiji (Befloksaton), pa tudi kot napredni materiali za optoelektroniko ali kot kiralni reagenti. V svojem delu so raziskovalke in raziskovalci predstavili učinkovito in praktično pripravo doslej nedostopnih enantiomerno in diastereomerno čistih CF3-substituiranih diolov s tremi kiralnimi centri.

Medijski pokrovitelj: