V Sobotni prilogi časopisa Delo je bil v soboto, 26. novembra 2022, objavljen članek z naslovom »V senci administrativnega mrka slovenske znanosti«, v katerem avtor Oto Luthar navaja nekatere napačne trditve v zvezi z delovanjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija). V izogib nadaljnjim nejasnostim agencija podaja odziv na navedbe.

Avtor med hujšimi strukturnimi napakami obstoječega sistema strokovnega vrednotenja predlogov za projekte in programe navaja:

• »Nezadostna skrb za dobre recenzentke in recenzente oz. prepričanje, da bi te morali zagotoviti predvsem raziskovalke oziroma raziskovalci. … Vztrajno angažiranje dokazano slabih oz. nekompetentnih ali celo kompromitiranih recenzentk in recenzentov. … Spremembe je treba doseči pri načinu izbire projektnih predlogov. In prav zato ti izvajalci (ali koordinatorji) evalvacije ne morejo biti obstoječi vodje programskih skupin, oddelkov, laboratorijev ali ustanov.«

Poudarjamo, da prav vse recenzentke in recenzente zagotovijo raziskovalke oziroma raziskovalci. Bazo recenzentov primarno dopolnjujejo člani Znanstvenih svetov ved (v nadaljevanju: ZSV), ki jih imenuje Znanstveni svet agencije. Vzdrževanje, posodabljanje in širitev te baze pa je zahtevno opravilo. Načrtujemo dodatne možnosti izbire recenzentov tudi preko ustreznih elektronskih aplikacij, kot jih uporabljata na primer Evropski raziskovalni svet (v nadaljevanju: ERC) in avstrijska agencija (v nadaljevanju: FWF). Pri projektnem razpisu v postopku ne sodelujejo vodje programskih skupin, kot napačno navaja avtor, ampak že ves čas vodijo ocenjevanje izkušeni upokojeni raziskovalci, da bi se v kar največji meri izognili konfliktu interesov. Avtor navaja tudi, da agencija vztrajno angažira dokazano slabe oz. nekompetentne ali celo kompromitirane recenzentke in recenzente. Poudarjamo, da avtor z nobenim postopkom ni dokazal nekompetentnosti ali celo kompromitiranosti recenzentk in recenzentov in je takšna izjava za njih pavšalna in žaljiva.

Poudarjamo tudi, da so z uveljavitvijo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID) raziskovalni programi preneseni v odločanje in upravljanje prejemnikom stabilnega financiranja, ki bodo za obravnavo novih raziskovalnih programov lahko samostojno vzpostavili recenzentski sistem. Evalvacije raziskovalnih programov izvaja agencija periodično na obdobje šestih let.

• »Neverjeten razkorak med vsebinskimi in numeričnimi ocenami.«

V svoji oceni recenzenti navedejo numerično oceno in jo obrazložijo z vsebinskimi argumenti; merodajna je numerična ocena. Pri tisoč recenzijah je zelo težko zagotoviti popolnost vseh izjav. V zvezi s tem bo izboljšavo recenzentskega postopka prinesla tudi uvedba znanstvenih urednikov, kot to določata ZZrID in predlog splošnega akta. S tem bo zagotovljen neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo izjav v ocenah raziskovalnih projektov. »Neverjetnost« razkoraka, ki jo omenja avtor, pa bo ostala stvar osebne presoje. -

• »Slaba in nezadostna komunikacija med agencijo in recenzentkami in recenzenti – na zadnjem razpisu so nekaterim celo pozabili poslati angleško verzijo vloge.«

Dejstvo je, da na predzadnjem razpisu agencija ni pozabila recenzentom poslati angleške verzije vloge, ampak je prišlo do napake v informacijskem sistemu, ki je poslal slovensko namesto angleške različice, kar je bilo takoj po ugotovitvi odpravljeno in so bile recenzentom poslane v ocenjevanje angleške različice. Informacijski sistem agencije je bil v tem delu že prenovljen in na zadnjem razpisu do te napake ni prišlo.

• »Nekonsistentna metodologija izbora, ki se kaže predvsem v različnih načinih sredinjenja izrazito dobrih in izrazito slabih ocen.«

Na agenciji se zavedamo, da je ocenjevanje raziskovanja in znanosti zahteven proces, ki nikjer ne poteka brez težav in izzivov. Zato smo skupaj z drugimi evropskimi državami pristopili k temeljiti reformi ocenjevanja (Signatories – COARA). Načrtovana je izvedba zunanje evalvacije poslovanja agencije na ključnih področjih dejavnosti. Predmet evalvacije bo tudi ustreznost dodeljevanja recenzentov v obravnavanih evalvacijskih postopkih.

prof. dr. Mitja Lainščak, direktor