Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije |
Odziv na prispevek Harakiri jezikovne politike slovenskih univerz (Večer, 4. 7. 2019) |
|
|
V prispevku z naslovom
Harakiri jezikovne politike slovenskih
univerz (Večer, 4. 7. 2019) je novinarka za iztočnico najverjetneje uporabila
predlog Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) pristojnemu ministrstvu,
da med drugimi ob spremembi zakona, ki ureja raziskovalno dejavnost, preuči, da
bi lahko prijavitelji projektne predloge, ki jih ocenjujejo le tuji ocenjevalci,
oddali samo v tujem jeziku. Lahko namreč zgolj predvidevamo, da se novinarka
sklicuje na dopis, ki je bil poslan v zelo zgodnjem obdobju priprave sprememb
takrat in še danes veljavnega Zakona o raziskovalni dejavnosti (v zadnji uradni
različici, ki jo je pristojno ministrstvo objavilo na portalu e-demokracija, ima
zakon naslov
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti).
Predlog glede uporabe jezika je bil z ARRS poslan dne 4.
januarja 2019, še preden se je sestala nova delovna skupina na ministrstvu, in
je vseboval tudi pobudo za »možnost izvajanja razpisnih postopkov in evalvacij
predlogov v angleškem jeziku«. Novinarka pa ob tem zanemari pomembna dejstva iz
besedila pobude ARRS, v kateri so jasno navedeni tudi predlogi, kako zagotoviti
ohranjanje in krepitev slovenskega jezika na področju znanosti. V časopisnem
prispevku je tako žal izpuščen pomemben del obrazložitve, ki pravi, da bi za
zagotavljanje ohranjanja ter dopolnjevanja strokovnega izrazoslovja v slovenskem
jeziku agencija kot dolžnost raziskovalcev ob prejetju javnih sredstev uvedla
obvezo po tvorbi gesel v ustreznih slovarjih ter predpisala minimalno število
objav tudi v slovenskem jeziku ne glede na znanstveno vedo. V časopisnem
prispevku je navedena prevelika poenostavitev razlogov za predlog brez opisa
okoliščin: »Baje bo to znatno pocenilo postopek«.
Delovanje agencije je urejeno z zakonom in z aktom
ustanovitvi. Poudarjamo, da pobuda ARRS ni nastala samovoljno, temveč kot
povzetek pobud v okviru odprtih in vedno tudi ne povsem usklajenih stališč na
razpravah v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU),
razprav Znanstvenega sveta agencije (ZSA) in znanstvenoraziskovalnih svetov za
posamezne vede. Odprto in z utemeljitvami opredeljeno soočanje mnenj je ob tako
pomembnem dejanju, kot je sprememba zakonodaje na področju raziskovalne in
inovacijske dejavnosti, nujno.
Informativno dodajamo, da agencija v obliki petih
raziskovalnih programov dejavnost na znanstvenem področju slovenskega jezika v
obdobju zadnjih desetih let financira v obsegu 10,5 mio EUR, dodatno, v obliki
37 temeljnih, aplikativnih ali podoktorskih raziskovalnih projektov pa v istem
obdobju v obsegu 5,95 mio EUR. Za izvajanje jezikovne politike je med
dejavnostmi ARRS nedvomno pomembno tudi sofinanciranje znanstvene in poljudne
periodike (6,8 mio EUR v zadnjih desetih letih) ter znanstvenih monografij in
njihovih prevodov (1,9 mio EUR v zadnjih desetih letih). Agencija aktivno
sodeluje tudi pri Medresorski delovni skupini za spremljanje izvajanja jezikovne
politike Republike Slovenije in v okviru delovanja omenjene skupine tudi pri
pripravi vsakoletnega Poročila o izvajanju akcijskih načrtov za jezikovno
izobraževanje in za jezikovno opremljenost, sprejetih na podlagi
Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018.
|