Avtor redne Delove kolumne v izdaji 7. 11. 2018 problematizira sodelovanje tujih recenzentov pri financiranju “tistega dela slovenske humanistične znanosti, ki se ukvarja z vprašanji, vezanimi na specifično slovensko področje: na slovenski jezik, literaturo, umetnost, zgodovino”. V zaključku navaja tudi pričakovanja na podlagi novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Ta je namreč po zaključku obravnave na delovni skupini v gradivu, ki je bilo odposlano v medresorsko obravnavo (po naših podatkih marca 2018), med specifičnimi cilji zakona opredelil »posebno skrb za nacionalno pomembne raziskave, ki so za Slovenijo pomembne z okoljskega, kulturnozgodovinskega in narodnostnega vidika«. Pot od konceptualnega predloga do izvedbe bo zahtevna, saj mu mora slediti ponovna opredelitev ocenjevalnih postopkov projektov, ki bodo sodili v nabor t. i. »nacionalnih prioritet«, vendar odpira možnost za drugačne načine ocenjevanja tovrstnih projektov.

Za operativno rešitev problema, ki ga navaja avtor, morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so možnost sodelovanja za vse, ki izkazujejo svojo kompetentnost, prepoznava in izključevanje navzkrižja interesov, transparentnost postopkov odločanja, zaupnost dela ocenjevalcev ter javna dostopnost rezultatov javno financirane raziskovalne dejavnosti. Agencija lahko pri tem sodeluje le, če bodo navedeni pogoji izpolnjeni. S tem bo ostala evropsko in svetovno primerljiva javna agencija za financiranje raziskovalne dejavnosti. Če ti pogoji niso prisotni, gre dejansko zgolj za delitev ali razdeljevanje denarja in ne za njegovo dodeljevanje na podlagi preglednega ocenjevalnega postopka.

Prof. dr. Kozmo Ahačiča vabimo, da skušamo skupaj identificirati možne alternativne operativne rešitve, ki bi jih v sistem uvedli po morebitnem sprejemu sprememb ZRRD.