Metodologija je bila v veljavi do 7. 3. 2016. Od 8. 3. 2016 velja spremenjena metodologija.

Prejšnja objava je bila v uporabi do 15.2.2016.

Na podlagi 28. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 105/10) je Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 2. seji dne 25. 1. 2016 sprejel uradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, ki obsega:

• Metodologijo ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-17, z dne 2. 2. 2015;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-21, z dne 8. 5. 2015.
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 511-1/2016-1, z dne 11. 1. 2016;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-24, z dne 25. 1. 2016.

Št. 6319-2/2013-25
Ljubljana, dne 25. 1. 2016                                                                 

Prof. dr. Marko Topič
Predsednik Znanstvenega sveta agencije

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise (uradno prečiščeno besedilo št. 3) - v veljavi do 07.03.2016
 

KAZALO

A. SPLOŠNO

1. Kvantitativne ocene
2. Vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

1. Vstopni pogoji
2. Postopek ocenjevanja za I. fazo
3. Ocena recenzentov za I. fazo
4. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

1. Elementi ocenjevanja

D. ZNANSTVENI SESTANKI

1. Elementi ocenjevanja
2. Postopek ocenjevanja
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

1. Elementi ocenjevanja
2. Postopek ocenjevanja
3. Trajanje
4. Upravičeni stroški

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

1. Element ocenjevanja
2. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

1. Element ocenjevanja
2. Projekti v okvirnih programih
3. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
4. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

1. Splošno
2. Ocenjevanje
3. Elementi ocenjevanja

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

1. Splošno
2. Obrazci
3. Postopek obravnave

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

1. Elementi ocenjevanja

A. SPLOŠNO

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-Zdru-1 in 112/07) ter na določbah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11) (v nadaljevanju: pravilnik o postopkih).

Naloga metodologije je podrobno opredeliti kriterije in kazalce ocenjevanja ter podrobneje določiti merila in postopek ocenjevanja

1. prijav glede raziskovalnih projektov, izbora mentorjev mladim raziskovalcem, raziskovalne opreme, znanstvenih sestankov, (so)financiranja uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, (so)financiranja nabave tuje znanstvene literature in baz podatkov ter (so)financiranja mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna dejavnost);
2. poročil raziskovalnih in infrastrukturnih programov.

ARRS bo v sistemu SICRIS objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavni vlogi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativno oceno (ocena A) raziskovalca sestavljajo štirje elementi ocenjevanja, od katerih trije merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti in normirano število čistih citatov (ocene A₁, A₂ in A^1/2), četrti element (ocena A₃) pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS.

Mejne vrednosti so določene na naslednji način:

Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:

• Sicris (COBISS) točke: mejna vrednost 1500 točk ocena 4
• Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/1500 ocena 1
• Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/1500 ocena 1
• Nadpovprečna znanstvena uspešnost A^1/2: mejna vrednost A^1/2 /1500 ocena 1

Skupna mejna vrednost za A₁ je tako 7 točk.

Ocena A₂ je sestavljena iz dveh delov:

• Normirano število čistih citatov iz sistema Sicris (Web of Science – Wos, Scopus): mejna vrednost 600 točk ocena 10
• faktor vpliva člankov 1/5(NC/NČ), pri čemer je NČ število znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih petih letih in NC število citatov, ki so jih prej omenjeni članki prejeli v zadnjih petih letih v bazi Scopus. Mejna vrednost količnika NC/NČ je enaka 5.

Skupna vrednost A2 je 10 točk

Ocena A₃

A₃ seizračuna tako, da se sešteje vsa realizirana pridobljena sredstva izven ARRS, razen sredstev iz gospodarstva. Maksimalna ocena je lahko največ 5. Nato se vsoti prištejejo še sredstva pridobljena iz gospodarstva in skupna ocena lahko doseže do 10 točk.

Podatke za izračun ocene A₃ bo ARRS pridobila neposredno od raziskovalnih organizacij za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin v decembru preteklega leta. Raziskovalne organizacije podatke vpišejo v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-20xx in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke ob razpisu. Oznaka "20xx" pri navajanju obrazcev v metodologiji pomeni leto, v katerem je bil obrazec objavljen.

Kadar je raziskovalna organizacija v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se sme v A₃ šteti le lastno porabo sredstev (delež, ki ga prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne šteje).  Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO  -  to pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in  odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A₃.

Struktura za A₃ je naslednja:

• Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP.
• Za sredstva  iz gospodarstva se smejo upoštevati le sredstva, ki izkazujejo kvalitetno znanstveno-raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačim ali tujim gospodarstvom.
• Sredstva morajo biti plod dokazljivega znanstveno raziskovalnega ali kvalitetnega razvojnega dela, ki ima cilj razvoj in uvajanje novih tehnologij ali drugih novih konceptov v domače ali tuje gospodarstvo. Načeloma morajo biti projekti oziroma sredstva neposredno povezljiva s patenti ali patentnimi prijavami, s kvalitetnimi znanstvenimi objavami ali inovativnimi produkti/procesi/storitvami: 
  • sredstva, pridobljena za raziskovalne in razvoje projekte, pridobljene neposredno iz gospodarstva,
  • licenčnine in druga sredstva, pridobljena na osnovi prodaje tehnologije ali patenta,
  • sredstva, pridobljena na osnovi prodaje vzorcev, tehnološkega demonstratorstva ali specializiranega unikatnega izdelka/sistema, ki je plod neposrednega izvajanja znanstvenoraziskovalnega ali razvojnega dela.

Za raziskovalce, zaposlene v podjetjih, se sredstva GOSP ne upoštevajo (za vsa leta).

Raziskovalna organizacija mora na poziv ARRS z ustrezno dokumentacijo utemeljiti upravičenost do razvrstitve sredstev, pridobljenih iz gospodarstva v kategorijo GOSP. 

• Faktor 1: evropski projekti - EU, drugi mednarodni projekti - MED;
• Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade RS - MIN in

drugo – DRUGO (DRUGO/GOSP in DRUGO/OSTALO). V kategorijo DRUGO/GOSP sodijo tudi manj zahtevna sodelovanja z gospodarstvom oz.  storitve, za katere ni mogoče nedvoumno prikazati, da so plod pomembnega znanstveno  raziskovalnega in/ali inovativnega udejstvovanja skupine/posameznika:

• manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na primer:  meritve, kalibracije,  standardne analize snovi, standardne analize lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev,  ipd.
• vse študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali razvojnim delom, sodno-izvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev, ipd.
• izdelava naprav in programskih paketov, ki ne predstavljajo izvirnih rešitev in ne vsebujejo znanstveno raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove tehnologije.
• projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so dokazljiv v patentih ali znanstvenih objavah.

Za raziskovalce, zaposlene v podjetjih, se sredstva DRUGO/GOSP ne upoštevajo.

Struktura znotraj GOSP in DRUGO se evidentira za leto 2011 in nadaljnja leta.

Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polnega delovnega časa zaposleni za raziskovalno delo (upošteva se povprečni % v zadnjem letu petletnega obdobja pred objavo razpisa), se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.

A₃ ^mejna = 15 FTE cenovne kategorije C programa v preteklem letu – ocena 10

Ocena, povezana s pogoji za vodjo temeljnih in aplikativnih projektov je za vse razpise, za katere v naslednjih poglavjih te metodologije ni določeno drugače, za vse vede: A1+A2+A3=1. Za člane stalnih in občasnih strokovnih teles je ocena povezna s pogoji za vodjo temeljnih in aplikativnih projektov enaka A1+A2=1.

Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob ocenjevanju letnih poročil za preteklo leto financiranja se upošteva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. tekočega leta.

II. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

Poleg pogojev, določenih v Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta morajo kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov izpolnjevati naslednje pogoje:

ali za vse kategorije

A^1/2 ≥ 600

ali za vse kategorije

A' ≥ 200

ali za vse kategorije

A" ≥ 50.

Mentorji, vodje programov in vodje vseh projektov morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0.

Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da imajo A" več kot 0.

Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno A3 večjo kot 0.1.

Pogoj iz prejšnjega odstavka ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.

Za mentorje, ki ne izpolnjujejo pogoja A^1/2, A' ali A", velja, da morajo poleg pogoja, določenega s točkami A₁+A₂+A₃, izpolnjevati tudi pogoj v enaki višini točk z oceno A₁+A₂.
 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih.. Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene.

Na razpis se lahko kot vodje projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po zaključku razpisa vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP) in projekti iz 135. člena ter na novo odobreni projekt, se ne štejejo).

Kvantitativne ocene A₁, A₂, A₃ se določi na podlagi elementov, ki so določeni v  pravilniku o postopkih.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).

V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost A_i večjo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 prijavne vloge - I. faza.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.

Ena tretjina članov projektnih skupin, ki vključuje tudi vodjo projekta (tehnični sodelavci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 0. Pogoj se preveri pri vseh projektnih skupinah ob pregledu letnih poročil.

V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto, se v skladu z določilom 90. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti financiranje takega projekta zmanjša ali se ga ukine.

Sredstva za aplikativne raziskave se določi v okviru sredstev po vedah. Delež sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.

ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij: po raziskovalnih področjih razdeljen seznam potekajočih in projektov, ki se v naslednjem letu zaključijo.

II. Postopek ocenjevanja za I. fazo

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I. Vsako prijavo  ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list:

• obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).

V ocenjevalni list se vpišejo številčne ocene po posameznih elementih (kriterijih, kazalcih).

Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami. Če je predlogov v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma  enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Prijave za projekte pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje, v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta in vsebino prijave. V primeru, da je član ZSV prijavitelj projekta, predlog prerazporeditve opravi drug raziskovalec na predlog predsednika ZSV.

Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.

III. Ocena recenzentov za I. fazo

Recenzentske ocene glede vodje projekta so sestavljene iz petih posamičnih ocenna podlagi kriterijev, kazalcev in meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B. Če v tabeli ni določeno drugače se:

• v I. fazi ocenjuje vodja projekta
• v II. fazi ocenjuje celotna projektna skupina
• pri podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec

Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz petih posamičnih ocen (B1+B2+B3+B4+B5) na podlagi meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B.

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen, pri čemer je skupna ocena največ 25:

B = B1+B2+B3+B4+B5

Pri oceni B se upošteva povprečna ocena recenzentov.

V humanistiki recenzent pri oceni B4 upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na področju kulture.

V II. fazo javnega razpisa se ne morejo uvrstiti projekt, ki imajo oceno B = B₁ + B₂ + B₃ + B₄ + B₅ nižjo kot 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

V pomoč pri oceni so recenzentom tudi kazalci kvantitativne raziskovalne aktivnosti vodje projektne skupine (Ocene: A', A", A₁, razmerji A"/A₁ in A'/A₁,  A₂ , A₃).

Če je opisov ocene več, mora biti izpolnjenih čim več kazalcev. Pri kriteriju 1 (raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine) mora biti izpolnjenih čim več kazalcev, za humanistiko pa se upošteva samo opis v krepkem tisku. Če je izpolnjen pogoj povezan z A' ali A", potem ocena ne sme biti manjša od minimalne.

Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.
 

IV. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav 

Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS pozove, da oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx -II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza).

Prijave ocenjujejo trije tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah sta dva recenzenta z osnovne vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva povprečna ocena treh recenzentov.

Ocena recenzenta B je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu, le da je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:

B = B1+B2+B3+B4+B5

Ocena projekta B je sestavljena kot povprečna ocena treh recenzentov.

Panel lahko izloči največ eno oceno in upošteva povprečje ocen ostalih dveh recenzentov.

Minimalno povprečje ocen (prag), ki ga mora dosegati raziskovalni projekt, je B1+ B2 + B3 + B4 +B5 = 15.  Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov. Vsaj 35% projektov s področja tehnike, vsaj 25% s področja biotehnike, vsaj 15% s področja medicine in družboslovja, vsaj 10% s področja naravoslovja in vsaj 5% s področja humanistike, mora biti aplikativnih. Med izbranimi projekti mora biti vsaj 33,3% takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci (največ 10 aktivnih let po zagovoru doktorata).

Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki projekti se praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.

Člani panela so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav na tem razpisu.
 

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

I.  Splošno

Postopek dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom poteka v treh fazah. V prvi fazi strokovna služba za vse raziskovalne programe izračuna povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalno področje in okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, se izračun opravi za obdobje od leta 2015 do izteka financiranja. Izračun se opravi po enačbi, navedeni v nadaljevanju metodologije. Rezultati izračunov (povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalni program in na raziskovalno področje ter okvirno število mentorskih mest na raziskovalni program v obdobju financiranja) niso cela števila, zato v drugi fazi strokovno telo na podlagi izračunov določi število mentorskih mest po raziskovalnih področjih za obravnavano leto, število mentorskih mest na programsko skupino v obravnavanem letu in okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih programih za čas trajanja raziskovalnega programa. V tretji fazi raziskovalne organizacije skupaj z vodji programov izberejo kandidate za mentorje, skladno z določenim letnim številom mest na programsko skupino ter ob upoštevanju metodologije in 94.b člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list, RS št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13, 100/13-popr. in 92/14).

Kandidat za mentorja mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega in  aplikativnega raziskovalnega projekta skladno s Pravilnikom o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št 41/09 in 72/11) ter poglavjem A. te metodologije, razen pogoja, da mora vodja aplikativnega projekta imeti oceno A₃ več kot 0,1.

Raziskovalni program se razvrsti na raziskovalno področje, ki ga je raziskovalna organizacija navedla ob prijavi raziskovalnega progama kot primarno raziskovalno področje.

 II. Parametri za določitev števila mentorskih mest

Število mentorskih mest se določi na podlagi: ocene kakovosti raziskovalnega programa, velikosti programa in tipa raziskovalne organizacije, v kateri se izvaja raziskovalni program.

Ocena kakovosti raziskovalnega programa

Kakovost raziskovalnega programa je določena z obdobjem financiranja raziskovalnega programa in je izražena s faktorjem f_L:
 

Velikost programa

Velikost programa je določena z letnim obsegom sredstev raziskovalnega programa v FTE (S_pr).

Tip raziskovalne organizacije

Raziskovalne organizacije, ki imajo statusno obliko zavoda in izvajajo raziskovalne programe, se po tipu delijo na:

• visokošolske zavode (univerze, samostojni visokošolski zavodi) in klinike ter
• ostale institucije.

Pri tipu raziskovalne organizacije se upošteva le matična raziskovalna organizacija raziskovalnega programa.

Vrednost faktorja povezanega s tipom raziskovalne organizacije odraža razlike v velikosti raziskovalnih programov med inštituti ter visokošolskimi zavodi in klinikami. Ker so te razlike med vedami različne, je faktor določen po vedah.

Vrednost faktorja f_I, povezanega s tipom raziskovalne organizacije, se upošteva pri izračunu števila mentorskih mest na raziskovalne programe, ki jih izvajajo visokošolski zavodi in klinike. Vrednost faktorja  f_I, po vedah:
 

III. Izračun števila mentorskih mest

Povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, N_pr,L, se izračuna po naslednji enačbi:

N_v - število razpisanih mentorskih mest na vedi, ki se v primerih, ko je pri razpisanem številu mentorskih mest v obravnavanem letu upoštevana izravnava s predhodnim letom, v katerem je bilo dodeljeno več mentorskih mest, kot je bilo razpisanih, poveča za dodatno odobrena mesta v predhodnem letu. 

f_L -  faktor, povezan z obdobjem financiranja raziskovalnega programa

f_I - faktor, ki je povezan s tipom raziskovalne organizacije

S_pr - letni obseg sredstev raziskovalnega programa v FTE.

Vsota v imenovalcu ulomka je narejena po vseh programih na vedi.

Število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa, oziroma za obdobje od leta 2015 dalje do izteka financiranja za raziskovalne programe, ki so se začeli izvajati pred letom 2015,  se izračuna  tako, da se za predhodna leta upošteva povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino izračunano za posamezne javne pozive v predhodnih letih (N_pr,L), za obravnavano in vsa prihodnja leta do izteka financiranja raziskovalnega programa pa se upošteva izračunano povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, ki je izračunano za obravnavano leto.

Okvirno število mest po raziskovalnih področjih znotraj vede je vsota letnega povprečnega števila mest po raziskovalnih programih na posameznem raziskovalnem področju znotraj vede.

IV.  Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano leto

Strokovno telo določi število mentorskih mest na raziskovalno področje na podlagi vsote izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest za posamezno programsko skupino na raziskovalnih področjih, in sicer:

1. za osnovo uporabi izračunano število mentorskih mest na raziskovalno področje na dve decimalki natančno,
2. upošteva razliko med izračunanimi in dodeljenimi mentorskimi mesti na raziskovalno področje (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus in bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu številu mentorskih mest po raziskovalnih področjih,
3. določi mentorska mesta raziskovalnim področjem, ki so bližja celim številom (matematično zaokroži navzgor oziroma navzdol),
4. v primeru, da imata dve raziskovalni področji ali več raziskovalnih področij enako razliko do celega števila in na vedi ni dovolj mentorskih mest, da bi bila možna dodelitev mentorskega mesta vseh raziskovalnim programom, pri določitvi mentorskega mesta raziskovalnemu področju upošteva delež vrhunskih programov na področju (t. j. delež 6-letnih raziskovalnih programov). Če na raziskovalnih področjih ni vrhunskih programov, se upošteva delež zelo kakovostnih programov ( t. j. delež 5-letnih raziskovalnih programov),
5. določi malus oziroma bonus na raziskovalno področje, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na raziskovalno področje v prihodnjem letu.

Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah poteka po raziskovalnih področjih, na podlagi:

1. določenega števila mentorskih mest na raziskovalno področje in
2. izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest na programsko skupino, zaokroženega na dve decimalki ter
3. upoštevane razlike med izračunanim in dodeljenim številom mentorskih mest na programsko skupino (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus oziroma bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu povprečnemu letnemu številu mentorskih mest na programsko skupino.

Če imata dve ali več programskih skupin ob upoštevanju malusov oziroma bonusov pri izračunanih povprečnih letnih številih mentorskih mest na programsko skupino enako vrednost, strokovno telo mentorsko mesto dodeli programski skupini z daljšim obdobjem financiranja. Če sta obdobji financiranja enaki, strokovno telo upošteva skupno oceno, ki jo je določilo strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov.

Strokovno telo za vsako programsko skupino določi malus oziroma bonus, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na programsko skupino v prihodnjem letu.

Malusi oz. bonusi se upoštevajo tudi pri raziskovalnih programih, ki se v preteklem letu niso prijavili na javni poziv.

V.  Določitev okvirnega števila mentorskih mest po programskih skupinah za čas trajanja raziskovalnega programa

Strokovno telo določi tudi okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, je okvirno število mentorskih mest določeno za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja raziskovalnega programa.

Pri določitvi okvirnega števila mentorskih mest na raziskovalni program za čas trajanja raziskovalnega programa strokovno telo uporablja naslednjo lestvico:

• Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa celo število, je to število tudi okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa,

• Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa do 0,25 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa zaokroži navzdol,

• Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa od 0,26 do 0,75 višje od celega števila, je okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa interval med spodnjim in zgornjim celim številom (v primeru intervala »od 0 do 1«, strokovno telo uporabi izraz »do 1«),
   
• Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa za 0,76 ali 0,99 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas raziskovalnega programa zaokroži navzgor.

Okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa (oziroma za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja programa v primeru, da se je raziskovalni program pričel pred letom 2015) se lahko v času izvajanja raziskovalnega programa spremeni skladno z razpisanim številom mentorskih mest za posamezno leto ter s spremembami obsega in dolžine financiranja raziskovalnih programov.
 

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj opredeljenih elementov ocenjevanja.

Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme

 
D. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce 1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.

Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke

II. Postopek ocenjevanja

Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo, kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije 

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (D_ZS11*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih sestankov, se upošteva število udeležencev (D₁), število referentov (D₂), število dni (D₃), število tujih vabljenih predavateljev (D₄), administriranje, ki je odvisno od števila referentov (D₅) in naslednji finančno opredeljeni elementi:

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5

1. kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
2. kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
3. kategoriji se procentualni delež računsko določi
4. kategoriji ni sofinanciranja

Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.

V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.

ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.
 

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.

Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine

*Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali 1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.

II. Postopek ocenjevanja

Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

III. Trajanje

Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh mesecev.

IV. Upravičeni stroški

Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.

Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih ur cenovne kategorije A.
 

F. MEDNARODNA  ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

I. Elementi ocenjevanja

II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodnih serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu (obrazec: ARRS-RI-TL-01-20xx) na ocenjevalnem obrazcu (ARRS-RI-TL-03-20xx). Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik strokovnega telesa.

Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi zgoraj navedenih ocen, ki se jim doda 2 točki za vsakih 10 % nabav.  Revije, ki so dostopne v elektronski obliki v okviru  konzorcijev in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.
 

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnih seznamov ocenjenih prijav

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane,  določi skladnost predlogov projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju besedila: neskladne prijave).

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljevanju: prijava) je ocena A_1, določena na podlagi elementov v poglavju B te metodologije.

Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.

II. Projekti v okvirnih programih

Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta v znesku 2.000 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj treh različnih raziskovalnih organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1000 EUR slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo manj kot 65% največjega možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku.

III. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi

A) ERC

Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje iz Slovenije, ki bodo izvajali projekt v Sloveniji, največ v obsegu, ki ga določa spodnja tabela:

Prijavitelj mora, poleg dokazil o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu, predložiti prijavo prilagojenega projekta, ki glede ciljev in obsega dela upošteva sestavo prilagojene projektne skupine, čas trajanja prilagojenega projekta in višino razpoložljivih sredstev. V primeru, da je mednarodni projekt prijavil mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega projekta vsebovati tudi izjave članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja v prilagojenem projektu.

Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih projektov, ki ga imenuje ZSA, presodi, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo glavnih ciljev mednarodnega projekta, in Znanstvenemu svetu agencije predlaga obseg in trajanje sofinanciranja.

Na predlog ZSA direktor agencije izda individualni sklep, v katerem je določena višina in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje v enem letu po sprejemu individualnega sklepa. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo, s katero se podrobneje opredeli način financiranja in izvajanja projekta ter določi kategorija cene raziskovalne ure. Pogodba sledi vzorcu, ki je objavljen z zadnjim vsakoletnim javnim razpisom za (so)financiranje raziskovalnih projektov.

B) ERA-NETI, skupne programske iniciative (JPI)

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung, (FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.

IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

A) FWF

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung, (FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.

B) FWO

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu Flamske fundacije za raziskave (The Research Foundation – Flanders, FWO) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije. Največji možni skupni obseg financiranja je 300.000 EUR v trajanju najmanj treh in največ štirih let. Za podoktorski projekt je največji možni skupni obseg 3400 letnih raziskovalnih ur (2 FTE) cenovne kategorije B v trajanju najmanj dveh in največ treh let. Letni in celotni znesek sofinanciranja flamskega dela projekta s strani FWO mora presegati znesek slovenskega dela.

C) NSF

Če je prijava skupnega ameriško-slovenskega znanstvenoraziskovalnega projekta na razpisu Materials World Network (MWN), ki ga objavi Nacionalna znanstvena fundacija (NSF) Združenih držav Amerike, predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Slovenski sklop v posameznem skupnem projektu znaša okvirno do 100.000 EUR letno v trajanju do treh let, ali 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B letno v trajanju do dveh let, če slovenski nosilec prijavi podoktorski projekt. Znesek in trajanje na slovenski strani ne more presegati zneska (po tečaju Narodne Banke Slovenije za ameriški dolar (USD) na dan oddaje projekta) in trajanja ameriškega sklopa projekta.

D) OTKA

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu Madžarske znanstvene raziskovalne fundacije (OTKA)  predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja madžarskega dela projekta s strani OTKA mora presegati znesek slovenskega dela.«.
 

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

I. Splošno - tipi prijav

Izvajalci raziskovalnih programov na poziv/razpis ARRS posredujejo prijavo, in sicer za tip prijave:

• »Nadaljevanje obstoječega programa« in »Nova prijava – preoblikovanje« na prijavni vlogi (Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx) in poročilo o rezultatih raziskovalnega programa za preteklo obdobje financiranja (Obrazec ARRS RPROG-VP/20xx);
• »Nova prijava«  na prijavni vlogi (Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx).

RO lahko s prijavo na poziv/razpis predlaga preoblikovanje raziskovalnega programa oz. programov, katerega/ih financiranje se izteče v letu objave poziva/razpisa, in sicer tako, da iztekajoči se raziskovalni program:

• priključi h kateremu od svojih drugih raziskovalnih programov (združitev raziskovalnih programov) ali
• razdeli na dva ali več novih raziskovalnih programov (razdružitev raziskovalnega programa) ali
• preoblikuje na drug način.

V preoblikovanje raziskovalnega programa, katerega financiranje se izteče v letu objave poziva/razpisa, so lahko vključeni tudi raziskovalni programi, ki se jim v letu objave javnega poziva/razpisa financiranje v skladu s pogodbo o financiranju raziskovalnega programa ne izteče. V primeru odobritve tako preoblikovanega raziskovalnega programa, financiranje raziskovalnega programa, ki se mu financiranje v skladu s pogodbo o financiranju raziskovalnega programa ne izteče v letu objave poziva/razpisa, preneha. V primeru zavrnitve tako preoblikovanega raziskovalnega programa, se raziskovalni program, ki se mu financiranje v letu objave javnega poziva/razpisa ne izteče, financira v skladu z veljavno pogodbo o financiranju raziskovalnega programa.

II. Ocenjevanje prijav

Strokovno telo za vsako področje izbere najmanj dva recenzenta iz nabora tujih recenzentov, ki ga pripravi ARRS. Recenzenti morajo biti raziskovalci s področja dela ocenjevanih raziskovalnih programov.

Recenzenti podajo ocene na ocenjevalnih listih. Recenzenti vse svoje ocene tudi utemeljijo oziroma komentirajo posamezne elemente ocenjevanja iz tabele H.

ARRS članom občasnega strokovnega telesa za vsak raziskovalni program, ki se zaključi v naslednjem letu v posameznem področju, pripravi prijavno gradivo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec, za  tiste raziskovalne programe na istem področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu, pa pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.

V primeru novega programa se pri kriterijih raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev ter družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev oceni rezultate predlaganih članov programske skupine prijavitelja in izvajalcev raziskovalnega programa.

III. Elementi ocenjevanja

III-A. Kriteriji, kazalci in merila

Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalci in merila) so določeni v Tabeli H.

Tabela H: Ocenjevanje za raziskovalne programe

Rezultat dela strokovnega telesa je predlog prednostnega seznama prijav, vključno s predlogom obdobja trajanja raziskovalnega programa (3 – 6 let ali ukinitev).

III-B. Lestvica za določitev obdobja financiranja

Pri določitvi obdobja financiranja raziskovalnih programov strokovno telo upošteva enotno lestvico, ki velja za vse vede:
 

III-C. Vrednotenje programskih skupin in določitev obsega financiranja

Pri odločanju o financiranju programskih skupin, skladno s 63. in 67. členom pravilnika o postopkih, ARRS upošteva sredstva za financiranje raziskovalnih programov v preteklem obdobju, pri čemer se kazalci in merila vrednotijo za obdobje zadnjih 5 let, in sicer:

1. dve merili za kriterij raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev:

• relativna citiranost glede na svetovno povprečje za področje, v katerem programska skupina večinoma objavlja,
• količnik sredstev za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce.

Za humanistko se uporabita sledeči merili:

• količnik sredstev za raziskovalne projekte,
• količnik sredstev za mlade raziskovalce.

Pri sredstvih za raziskovalne projekte se upošteva sredstva, preračunana iz ur iz PRU obrazcev projektov, ki jih je imel posamezni član programske skupine znotraj RO izvajalk posameznega raziskovalnega programa, pri sredstvih za mlade raziskovalce pa se upošteva sredstva za tiste mlade raziskovalce, katerim je bil mentor član posamezne programske skupine v okviru RO izvajalk programov.

2. tri relevančna merila za kriterij družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti:

• količnik EU sredstev in sredstev mednarodnega sodelovanja,
• količnik sredstev iz gospodarstva,
• količnik sredstev drugih ministrstev.

Upoštevajo se sredstva iz pozivov za Vpetost članov programskih skupin v projekte izven okvira financiranja ARRS-A3 za člane posamezne programske skupine v okviru RO izvajalk programov.

3. Po vseh merilih, navedenih v tem odstavku, razen za merilo iz prve alineje točke a, ARRS raziskovalne programe razdeli po ocenah A, B ali C:

• vrednost nad povprečjem,
• vrednost večja kot ½ povprečja in manjša kot povprečje,
• vrednost manjša kot ½ povprečja.

Za merilo iz prve alineje točke a ARRS raziskovalne programe razdeli po ocenah A, B ali C:

1. vrednost nad svetovnim povprečjem,
2. vrednost večja kot ½ svetovnega povprečja in manjša kot povprečje,
3. vrednost manjša kot ½ svetovnega povprečja.

Količnik sredstev iz posameznega vira (točka b prejšnjega odstavka) oziroma za posamezni namen (iz točke a prejšnjega odstavka) se izračuna tako, da se sredstva deli s sredstvi, ki jih je programska skupina dobila za financiranje raziskovalnega programa v istem obdobju. Obdobje zajema sredstev za izračun je zadnje petletno obdobje. Če je celotno obdobje financiranja raziskovalnega programa krajše, se upošteva ustrezno krajše obdobje. V primeru, da je raziskovalni program v prvem letu financiranja, se ga ne vrednoti.

Za razdelitev raziskovalnih programov v skupine A, B ali C, razen pri merilu relativne citiranosti, se uporabi količnik posamezne vede. Količnik vede se določi tako, da se sredstva članov programskih skupin iz obravnavanega vira na posamezni vedi deli s sredstvi za raziskovalne programe na posamezni vedi. Pri izračunu se upošteva obdobje zadnjih 5 let.

Znanstveni svet agencije v skladu s 63. in 67 členom pravilnika o postopkih določi financiranje raziskovalnih programov tako, da se vsem raziskovalnim programom, ki imajo vsaj eno oceno A pri znanstvenih merilih in vsaj eno oceno A pri relevančnih merilih, do izteka pogodbe poveča financiranje do 50 % pogodbene vrednosti v tekočem letu, vendar ne več kot toliko, da je s povečanjem dosežen količnik vede za drug znanstveni kriterij (količnik med vsoto sredstev za raziskovalne projekte in sredstev za mlade raziskovalce), razen tistim raziskovalnim programom, ki imajo oceno A samo pri merilu relativne citiranosti, katerim se financiranje poveča do 10 % pogodbene vrednosti v tekočem letu.

Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo pri pozivu na podlagi 63. člena pravilnika o postopkih in pri ocenjevanju raziskovalnih programov, katerih obdobje financiranja se izteka (skladno s 67. členom pravilnika o postopkih). V primeru, da  razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za celotno možno povečanje, se raziskovalnim programom sredstva povečajo sorazmerno.

Pri ocenjevanju raziskovalnih programov, katerih obdobje financiranja se izteka (67. člen pravilnika o postopkih), se obseg sredstev zmanjša pri raziskovalnih programih, ki nimajo nobene ocene A. Za take programe se financiranje zmanjša za največ 20%, vendar ne več kot toliko, da je dosežen količnik vede za drugi znanstveni kriterij (količnik med vsoto sredstev za raziskovalne projekte in sredstev za mlade raziskovalce).

Ne glede na navedeno v  prejšnjem odstavku  se letni obseg financiranja raziskovalnega programa lahko zmanjša največ do minimalnega obsega, določenega v tretjem in petem odstavku 62. člena pravilnika o postopkih (2,5 FTE za JRZ, 1FTE v drugih JRO in RO s koncesijo in 170 raziskovalnih ur na izvajalca raziskovalnega programa).

Za nove raziskovalne programe se obseg sredstev določi tako, da se povprečni obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih 5 letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, množi s količnikom vede, na katerem se program ocenjuje. Med sredstva, pridobljena na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce se štejejo sredstva, pridobljena v okviru prijavitelja/predlagatelja in izvajalcev raziskovalnega programa.

Znanstveni svet agencije pri določitvi obsega financiranja za raziskovalne programe posamezne JRO ugotovi obseg sproščenih sredstev in na podlagi rezultatov vrednotenja programskih skupin oblikuje skupno lestvico raziskovalnih programov, pri čemer raziskovalne programe znotraj JRO razdeli v štiri skupine:

• v prvi skupini so raziskovalni programi, ki jim je mogoče povečati obseg financiranja (dosežejo vsaj eno oceno A pri znanstvenem in vsaj eno oceno A pri relevančnem kriteriju),
• v drugi skupini so raziskovalni programi, ki ohranijo nespremenjen obseg financiranja (imajo vsaj eno oceno A pri znanstvenem ali vsaj eno oceno A pri relevančnem kriteriju),
• v tretji skupini so raziskovalni programi, ki se jim obseg financiranja zmanjša (nimajo nobene ocene A pri znanstvenem in relevančnem kriteriju),
• v četrti skupini so novi raziskovalni programi.

V okviru posamezne JRO nato Znanstveni svet agencije raziskovalne programe znotraj vsake skupine skupne lestvice razporedi po padajočem vrstnem redu po skupni oceni prijave, določeni v skladu s sedmim odstavkom 68. člena pravilnika o postopkih.

Obseg sproščenih sredstev na posamezni JRO nato Znanstveni svet agencije znotraj JRO razdeli po sledečem vrstnem redu:

• najprej sredstva dodeli raziskovalnim programom iz prve skupine skupne lestvice, in sicer v obsegu sproščenih sredstev (ta faza ne vključuje morebitnega povečanja obsega financiranja raziskovalnih programov tega postopka),
• nato sredstva dodeli raziskovalnim programom iz druge skupine skupne lestvice,
• nato sredstva dodeli raziskovalnim programe iz tretje skupine skupne lestvice, upoštevajoč izvedeno zmanjšanje obsega sredstev,
• ostanek razpoložljivih sredstev dodeli novim raziskovalnim programom, in sicer po vrstnem redu doseženega števila točk in v obsegu, določenim z metodologijo,
• ostanek razpoložljivih sredstev pri JRO, ki niso prijavile novega raziskovalnega programa in pri JRO, ki so prijavile nove raziskovalne programe in sredstva glede na obseg novih raziskovalnih programov ne zadoščajo za odobritev katerega od njih, dodeli raziskovalnim programom iz prve skupine skupne lestvice, v skladu z določili metodologije.

Za RO, ki nimajo statusa JRO (v nadaljevanju: RO s koncesijo), se ob upoštevanju razpoložljivih sredstev razpisa, sproščenih sredstev na RO s koncesijo in prioritetnih področij, ki jih za razpis z usmeritvami ali sklepom določi minister, pristojen za znanost, prijave po posamezni vedi razvrsti po točkah skupne ocene prijave.

IV. Sestava programskih skupin

Pri preverjanju pogojev sestave programskih skupin se upoštevajo dosežki vodje raziskovalnega programa in raziskovalcev (tehnični sodelavci in mladi raziskovalci, ki sodelujejo na raziskovalnem programu, ne štejejo v kvoto pri preverjanju pogojev).

Programska skupina mora izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev, kar velja za vse vede:

• prvi pogoj: dve tretjini raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A' ≥25 ali A'' > 0

ali

• drugi pogoj: tri četrtine raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A^1/2 ≥ 25.

Pri izračunu ustreznega deleža raziskovalcev (dve tretjini oz. tri četrtine), se število raziskovalcev zaokroži navzdol na celega raziskovalca (primer: programsko skupino sestavljajo vodja in 6 raziskovalcev; dve tretjini od 7 je 4,66; prvi pogoj iz prejšnjega odstavka je izpolnjen, če 4 raziskovalci izpolnjujejo navedeni pogoj). 

Izpolnjevanje pogoja sestave programske skupine ARRS preveri:

ob podpisu pogodbe za novo obdobje financiranja raziskovalnega programa, pri čemer se upošteva sestava programske skupine, navedena v prijavi;

ob ocenjevanju letnih poročil za preteklo leto financiranja (na sejah znanstveno-raziskovalnih svetov).

Ob ocenjevanju zaključnih poročil se pogoj sestave programskih skupin ne preverja.
 

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

I. Splošno

ARRS spremlja in nadzoruje izvajanje infrastrukturnih programov na podlagi letnega poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe, ki vsebujeta kazalce kakovosti infrastrukturnega programa ter finančnega poročila o namenski porabi sredstev po pogodbah.

II. Obrazci  

JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor ARRS. ARRS obrazce letnega poročila objavi na svojih spletnih straneh. Obrazci zajemajo:

• vsebinsko letno poročilo o rezultatih infrastrukturnega programa v preteklem letu,
• letni program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče leto ter
• letno finančno poročilo izvajanja infrastrukturne dejavnosti preteklega in finančni načrt tekočega leta.

III. Postopek obravnave

1. Letna poročila in programe dela infrastrukturne dejavnosti obravnava Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljevanju: ZSV). ZSV pisno poda vsebinsko oceno izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja upravičenih stroškov IP (neposredni materialni stroški in stroški storitev ter amortizacije) za posamezne RO ustrezen oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO).
2. Na podlagi letnih poročil in programov dela infrastrukturne dejavnosti strokovna komisija ARRS  pripravi pregled:

• finančne realizacije materialnih ter nematerialnih stroškov in stroškov amortizacije IP  ter
• potreb po sredstvih sofinanciranja upravičenih stroškov infrastrukturne dejavnosti v tekočem letu ter
• oblikuje predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije (v nadaljevanju: RO) za tekoče leto

3. ZSA obravnava predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije za tekoče leto in s sklepom odloči o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne RO v tekočem letu. Odločitev ZSA temelji na oceni ZSV in predlogih strokovne komisije.
   
4. ARRS na temelju predloga ZSA obvesti RO o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov izvajanja IP za posamezne RO in RO pozove, naj v primeru, če IP izvaja več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), na temelju opravljenega postopka ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO ARRS povratno obvestijo o notranji porazdelitvi sredstev med posamezne OE v tekočem letu.
   
5. Postopek ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti RO kot  temelj za razdelitev po notranjih OE zajema naslednje elemente:

• RO za oceno izvajanja IP po notranjih OE v preteklem letu ustanovi strokovno komisijo (v nadaljevanju: komisija);
• Komisija na temelju pregleda letnega poročila o izvajanju infrastrukturne dejavnosti v preteklem letu ter vsebinskega in finančnega načrta za tekoče leto predlaga notranjo razdelitev dodeljenega obsega sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov IP med notranje OE;
• na temelju predloga strokovne komisije  vodja IP v soglasju z zakonitim zastopnikom RO posreduje predlog razdelitve sredstev med OE na ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO;
• posredovanemu predlogu RO priloži poročilo strokovne komisije o opravljenem postopku ocenjevanja izvajanja IP kot temelja za razdelitev med notranje OE.
   

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

I. Elementi ocenjevanja

Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.
 

 Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014 vsebuje naslednjo končno določbo:

"K. Veljavnost metodologije

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-17, z dne 02.02.2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-21 z dne 8. 5. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št.  6319-2/2013-24 z dne 25. 1. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.")