Na podlagi 22. člena in v povezavi z 28. členom Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) ter skladno s 5. členom Pravilnika o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti št. 0071-19/2006/1, z dne 13.04.2006 je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije sprejel sklep, na podlagi katerega se objavi

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti v letu 2009 (razpisi v letu 2008)
 

KAZALO

A. SPLOŠNO

B. ELEMENTI OCENJEVANJA IN OBLIKOVANJE PREDLOGA PREDNOSTNIH SEZNAMOV OCENJENIH PRIJAV

C. KVANTITATIVNA OCENA ZA RAZISKOVALNO USPEŠNOST IN ZA USPEŠNOST RAZISKOVALCA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA PROJEKTE, KI NISO SREDSTVA ARRS

Č. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM IN RAZISKOVALNI PROJEKTI

1. Elementi ocenjevanja
2. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
3. Število mentorjev novih mladih raziskovalcev v letu 2009 in predlog sklepa o izboru prijav za kandidate za mentorje
4. Razvrstitev prijavnih vlog ter predlog sklepa o uvrstitvi raziskovalnih projektov na podlagi kratke prijave - I. faza izbora
5. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav

D. ZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE

1. Elementi ocenjevanja
2. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

E. POLJUDNOZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE

1. Elementi ocenjevanja
2. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

F. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

1. Elementi ocenjevanja
2. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

G. ZNANSTVENI SESTANKI

1. Elementi ocenjevanj
2. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

H. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

1. Elementi ocenjevanja
2. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

I. TUJA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

1. Elementi ocenjevanja
2. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

J. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

1. Element ocenjevanja
2. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

K. MEDNARODNE KONFERENCE V TUJINI - VABLJENA PREDAVANJA

1. Elementi ocenjevanja
2. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

L. PROGRAM ZNANOST MLADINI

1. Elementi ocenjevanja
2. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

M. SPREJEMANJE IN OBJAVA METODOLOGIJE
 

A. SPLOŠNO

Cilj te metodologije je določiti ocenjevalne postopke, da se doseže (so)financiranje čim bolj kvalitetnih raziskovalnih rezultatov v obliki izbora mentorjev mladim raziskovalcem, (so)financiranja raziskovalnih projektov, (so)financiranja izdaje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov, (so)financiranja uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, tuje znanstvene literature in baz podatkov, (so)financiranja mednarodnega znanstvenega sodelovanja ter sofinanciranje programa znanost mladini ( v nadaljnjem besedilu: raziskovalna dejavnost).

Metodologija ocenjevanja prijav za izbor mentorjev mladim raziskovalcem, za (so)financiranje raziskovalnih projektov, znanstvenega tiska, sestankov, uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, tuje znanstvene literature in baz podatkov, mednarodnega znanstvenega sodelovanja ter sofinanciranje programa znanost mladini v letu 2009 (v nadaljevanju: metodologija) temelji na usmeritvah Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v letu 2009 na podlagi izvedbe javnih razpisov s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (v nadaljevanju: usmeritve ministrstva), na določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-Zdru-1 in 112/07) ter na določbah splošnih pravnih aktov (v nadaljevanju: pravilniki ARRS), ki opredeljujejo evalvacijske pogoje, kriterije, kazalce za ocenjevanje ter pristojna telesa, ki izvajajo evalvacijske postopke.

Metodologija podrobno opredeljuje elemente, kriterije in kazalce ocenjevanja ter določa merila in način ocenjevanja prijav.

V postopku ocenjevanja kot ocenjevalna telesa sodelujejo občasna strokovna telesa in recenzenti, ki jih opredeljuje Pravilnik o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti št. 0071-19/2006/1, z dne 13.04.2006.

Recenzente imenuje občasno strokovno telo, in sicer za izvedbo ocenjevalnega postopka v okviru javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: javni razpis).

Naloga recenzentov je izdelava ocene B za posamično prijavo, prispelo na javni razpis, skladno s to metodologijo. Recenzenti ocenijo prijave na podlagi sprejetih elementov ocenjevanja.

Občasna strokovna telesa, ki bodo sodelovala v postopku ocenjevanja prijav za sofinanciranje znanstvenega tiska, znanstvenih sestankov in za tujo znanstveno literaturo in baze podatkov imajo štiriletni mandat in so že imenovana. Občasna strokovna telesa, ki bodo sodelovala v postopku ocenjevanja prijav za mentorje mladim raziskovalcem, raziskovalne projekte, uveljavljene raziskovalce iz tujine, za mednarodno znanstveno sodelovanje sofinanciranje ter program znanost mladini imajo mandat le za izvedbo ocenjevalnega postopka v okviru objavljenega javnega razpisa.

Rezultat dela občasnega strokovnega telesa v okviru ocenjevalnega postopka je izdelava predloga prednostne liste mentorjev oziroma prednostne liste prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev.

Znanstveni svet ARRS lahko na prednostno listo prijav dodatno uvrsti manjše število vlog, v primeru če pri obravnavi prednostne liste oceni, da so bili pri nekaterih vlogah posamezni elementi ocene Ai in/ali ocene Bi premalo upoštevani. To svojo odločitev mora Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pisno utemeljiti.
 

B. ELEMENTI OCENJEVANJA IN OBLIKOVANJE PREDLOGA PREDNOSTNIH SEZNAMOV OCENJENIH PRIJAV

Vsaka vloga, prispela na javni razpis v skladu s pravili, se oceni. Ocena sestoji iz kvantitativne ocene (ocena A) in iz ocene recenzentov (ocena B), lahko pa sestoji samo iz ocene A ali samo iz ocene B. Vsaka ocena (A ali B) je sestavljena iz več elementov ocenjevanja (A₁, A₂,... ali B₁, B₂...). Elemente ocenjevanja in merila zanje določa ta metodologija. Kvantitativno oceno za posamezni element ocenjevanja pridobi in izračuna Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS).

Recenzenti v oceni B podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja.

Prijavitelj lahko v prijavni vlogi navede recenzente1, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.

Posamezno vlogo po vedah ocenita dva recenzenta. Po pridobljenih ocenah recenzentov, pooblaščena oseba ARRS izračuna povprečno oceno.

Na podlagi ocen, razvrščenih po posameznih vedah, strokovno telo pripravi vrstni red vlog po vedah, glede na doseženo število točk, oziroma po področjih, če tako določa ta metodologija.

Strokovno telo za vsako vedo posebej določi razpon točk za posamezno kategorijo, ki je podlaga za razvrščanje vlog po kategorijah glede na doseženo povprečno oceno. Strokovno telo nato razdeli vloge po kategorijah. Strokovno telo na seji potrdi razdelitev vlog po kategorijah glede na število točk in odloča o zvišanju oziroma znižanju praga za vključitev posamezne vloge v sofinanciranje.

Rezultat strokovnega telesa je sprejem predloga finančno ovrednotenega predloga prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku.

V postopku ocenjevanja znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov je minimalna dotacija 750 EUR. Če je izračun dotacije nižji od 750 EUR, prijava pa je uvrščena na predlog prednostnega seznama, se bo prijava sofinancirala s 750 EUR pod pogojem, da zaprošena sredstva iz prijave niso presežena.

ARRS bo v sistemu SICRIS objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavni vlogi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.
 

C. KVANTITATIVNA OCENA ZA RAZISKOVALNO USPEŠNOST IN ZA USPEŠNOST RAZISKOVALCA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA PROJEKTE, KI NISO SREDSTVA ARRS

Kvantitativno oceno (ocena A) raziskovalca sestavljajo trije elementi ocenjevanja, od katerih dva merita raziskovalno uspešnost raziskovalca2, in sicer objavljena raziskovalna dela in število čistih citatov (oceni A₁ in A₂), tretji element (ocena A₃) pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS.

Kvantitativne ocene A₁, A₂ in A₃ se določi na podlagi meril, in sicer:

A₁ - SICRIS (COBISS) točke (upoštevane točke) za objavljena raziskovalna dela za 5 letno obdobje (2003 - do datuma zaključka javnega razpisa v letu 2008).

Ocena: 0 - 5
Vir: SICRIS (COBISS)

A ₂ - Normirano število čistih citatov v obdobju zadnjih 10 let (1998 - do datuma zaključka javnega razpisa v letu 2008) iz sistema SICRIS (Web of Science - WoS), kjer se upoštevajo citati člankov, za katere ima WoS poln bibliografski zapis. Dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavni vlogi.

Citati so normirani tako, da je število citatov objavljenega dela deljeno s srednjim faktorjem vpliva (IF) ISI področja, v katerem je bilo objavljeno znanstveno delo.

Ocena: 0 - 5
Vir: SICRIS (Web of Science)

A ₃ - Sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje (2003 - 2007). Sredstva se normirajo glede na izvor:

• Faktor 1: evropski projekti -EU, drugi mednarodni projekti - MED in projekti za gospodarstvo - GOSP;
• Faktor 0,5: projekti za ostala ministrstva - MIN3 in drugo - DRUGO).

Pri raziskovalcih, ki so manj kot 60% polno zaposleni za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva drugačen normalizacijski faktor kot pri drugih prijaviteljih (za faktor 1,5 ugodnejše).

Ocena: 0 - 5
Vir: obrazec ARRS-ZV-PROG-Vpetost-2008.

Vodje projektov za sredstva drugih uporabnikov v obrazcu: ARRS-ZV-PROG-Vpetost-2008 opredelijo delež (%) sodelujočih članov projektne skupine za posamezen projekt. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves čas trajanja projekta.

Oceno za vse tri elemente A1, A2 in A3 se pod mejno vrednostjo Ai mejna določi linearno med 0 in 5. Mejne vrednosti za ta javni razpis so:

A₁^mejna = 1000

A₂^mejna = 500

A₃^mejna = 10 FTE

Raziskovalci, ki imajo vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5. To dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavni vlogi.

Mejne vrednosti A₁^mejna, A₂^mejna in A₃^mejna so določene tako, da so blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.

Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁ + A₂ + A₃

Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno znanstveno vedo pridobi in izračuna ARRS. ARRS bo za izračun kvantitativnih ocen uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazi SICRIS (COBISS) na dan zaključka javnega razpisa. V primeru daljše odsotnosti raziskovalca (porodniška, daljša bolniška) se za A₁ upošteva ustrezno daljše časovno obdobje.

Podatke za izračun ocene A₃ bo ARRS pridobila neposredno od raziskovalnih organizacij za vse tiste raziskovalce, ki so člani programskih skupin in to pred zaključkom javnega razpisa. Raziskovalne organizacije podatke vpišejo v obrazec ARRS-ZV-RPROG-VPETOST-2008 in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke ob razpisu.

Raziskovalce bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v prijavni vlogi.
 

Č. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM IN RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Elementi ocenjevanja

1. Kvantitativna ocena

Kvantitativne ocene A₁, A₂ in A₃ se določi na podlagi meril, ki so določena v C. poglavju te metodologije.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 17 Prijavne vloge za kandidata za mentorja oziroma vodjo4 projekta, izpolnjena na obrazcu: ARRS-MV-ZV-JR-Prijava-2008-I (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).

Raziskovalci, ki imajo vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5. To dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 17 prijavne vloge - I. faza.

Zaradi specifike podpodročja fizika delcev (izjemno veliko število soavtorjev) bo kvantitativni oceni A₁ in A₂ določil tuj recenzent, ki ocenjuje izjemne raziskovalne dosežke. Za določitev ocene bo dobil recenzent primerjalne podatke za druga podpodročja fizike.

Kandidate za mentorje/vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v točki 9 prijavne vloge - I.faza.

2. Ocena recenzentov

Ocena recenzentov kandidata za mentorja in/ali vodje projekta (ocena B) je sestavljena iz treh posamičnih ocen (B₁, B₂ , B₃).

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:

B = B₁ + B₂ + B₃

Pri oceni B₂ se upošteva povprečna ocena recenzentov.

V humanistiki recenzent pri oceni B₃ upošteva tudi relevantne dosežke kandidata za mentorja oziroma vodje projekta na področju kulture.

Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.

Tabela: Mentorji mladim raziskovalcem in raziskovalni projekti

Ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevanja
 

 
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

V 14. točki prijavne vloge - I. faza lahko prijavitelj navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.

Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov upoštevati, da lahko izjemne družbeno-ekonomsko in kulturno relevantne dosežke (ocena B₃) v posamezni vedi, ocenjujejo le naslednji recenzenti:

• v naravoslovju, tehniki in biotehniki - recenzenti, ki delajo v gospodarstvu,
• v družboslovju - recenzenti s strani uporabnikov,
• v medicini - recenzenti, ki so medicinski strokovnjaki,
• v humanistiki in na področju interdisciplinarnih znanosti - recenzenti iz raziskovalne sfere oziroma strokovnjaki iz humanistike in interdisciplinarnih znanosti.

V posameznih, posebej utemeljenih primerih, lahko strokovno telo imenuje recenzenta iz raziskovalne ali izobraževalne sfere.

Pri imenovanju recenzentov se upošteva enakomerna zastopanost ter uravnoteženost ocenjevalcev iz posameznih znanstvenih disciplin glede na specifične značilnosti raziskovanja znotraj znanstvenih ved.

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-MV-ZV-JR-Prijava-2008-I. Vsako prijavo ocenjujeta en tuji recenzent (B₁, B₂) in en domači recenzent (B₂, B₃).

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalna lista:

obrazec: ARRS-MR/projekti-OL-domač-02/2008 in

obrazec: ARRS-MR/projekti-OL-tuj-02/2008,

ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine po 5 -20 prijav. Prijave v posameznih skupinah so si blizu glede na vsebino programa usposabljanja mladega raziskovalca oziroma predloga projekta (področja oziroma več manjših področij skupaj).

III. Število mentorjev novih mladih raziskovalcev v letu 2009 in predlog sklepa o izboru prijav za kandidate za mentorje

Razdelitev mentorjev je prikazana v tabeli, ki je sestavni del javnega razpisa. Kolona B predstavlja mentorje po vedah vključno z interdisciplinarnimi raziskavami. Posebej so označeni mlajši mentorji, ki morajo poleg izpolnjenega pogoja starosti (pod 45 let) imeti doktorat znanosti najmanj štiri leta pred vložitvijo prijave (kolona C).
 

 
Na podlagi ocen po posameznih vedah strokovno telo ločeno za vsako vedo in za področje interdisciplinarnosti posebej oblikuje predlog sklepa o izboru prijav za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev po naslednji shemi:

A. Prednostno upošteva kategorije prijav iz usmeritev ministrstva. Pri tej kategoriji se ne upošteva minimalna ocena.

B. Po opravljenem točkovanju se kandidate za mentorje razvrsti po ocenah znotraj vede.

B. 1. Najprej se izbere kandidate za mlajše mentorje:

Glede na skupno število točk se za vsako vedo izbere toliko kandidatov, kot je določeno v Tabeli (kolona C).

Programska skupina (oz. raziskovalna skupina, če kandidat za mentorja ni član programske skupine) je upravičena do največ enega mlajšega mentorja. Ta pogoj se preveri v vseh vedah in se v primeru dveh kandidatov iste programske skupine (kjer je ni, raziskovalne skupine) upošteva tistega z več točkami.

Strokovno telo določi minimalno oceno, ki jo mora znotraj vede dosegati kandidat za mlajšega mentorja. Minimalna ocena lahko povzroči, da je število izbranih mlajših mentorjev manjše kot v Tabeli (kolona C).

B.2. Nato se razdeli glavnina mentorjev:

Mlajše mentorje, ki se niso uvrstili na mesta, rezervirana za mlajše mentorje, kot je določeno v 3. točki, se v nadaljnjem postopku obravnava enakovredno z drugimi kandidati ter se jih pri nadaljnji razdelitvi mentorskih mest razvrsti glede na skupno oceno. Delitev poteka znotraj znanstvene vede po programskih skupinah (kjer jih ni, pa po raziskovalnih skupinah). Glede na skupno število točk se za vsako vedo izbere toliko kandidatov, kot je določeno v Tabeli (kolona D). Če kandidat za mentorja kandidira za mentorja v drugi vedi, kot je njegovo temeljno raziskovalno področje, pa ta kandidatura ni primerna, ga lahko strokovno telo prerazporedi v ustrezno vedo.

Pri delitvi se upoštevajo naslednji robni pogoji (upoštevajo se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji):

a) programska skupina (kjer je ni, pa raziskovalna skupina) lahko dobi največ dve mentorski mesti; z izjemo velikih programskih skupin (več kot 5 FTE v javnem raziskovalnem zavodu ali več kot 2,5 FTE drugje) oziroma programskih skupin, ki delujejo v več raziskovalnih organizacijah, ki lahko dobijo tri mentorska mesta. Ta pogoj se preveri v vseh vedah in se v primeru dveh kandidatov iste programske skupine (kjer je ni, raziskovalne skupine) upošteva tistega z več točkami.

b) Upošteva se omejitev, da je število mentorjev na raziskovalnem področju znotraj vede lahko največ enako in najmanj za 2 manjše (P-2) kot število programskih skupin (P), ki kandidirajo za mentorje.

C.3. Sledi končni izbor panela:

Strokovno telo skupaj s tujimi recenzenti, ki jih je vsaj toliko kot članov strokovnega telesa, na ocenjevalnem panelu pregleda rezultate ocenjevanja. Na panelu, kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega znanstvenoraziskovalnega sveta, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.

1. Panel najprej določi kandidate, o katerih bo razpravljal, ki jih je približno dvakrat toliko kot v koloni E in ki so sestavljeni iz treh kategorij:
   • kandidati z največjim številom točk znotraj raziskovalnih področij;
   • kandidati, ki kažejo svojo izjemnost v posamičnem elementu ocene in imajo katerokoli od delnih ocen maksimalno (A₁, A₂, A₃, B₁, B₂ ali B₃ = 5), ali so v petletnem obdobju objavili monografijo pri mednarodni založbi ali članek v prvi ali drugi reviji SCI področja ali v reviji s faktorjem vpliva večjim od 5 ali za družboslovje v zgornji polovici revij SSCI;
   • kandidatom mlajšim od 35 let, ki izstopajo po izjemnih raziskovalnih dosežkih ali po vsebini predloženega programa usposabljanja mladega raziskovalca ali po izjemnih družbeno-ekonomsko relevantnih dosežkih;
   • kandidati, pri katerih se oceni recenzentov za znanstvene in relevantne dosežke bistveno razlikujeta od kvantitativnih ocen (A₁+A₂ proti B₁, A₃ proti B₃).
2. Pri odločitvi panel upošteva usklajenost programa raziskovalnega usposabljanja s podiplomskim študijem (funkcionalno povezanost, delno razhajanje, razhajanje) in dosedanje mentorske uspehe kandidata za mentorja (ocenjujeta domača recenzenta; tč. 21 prijavne vloge - I. faza.

Pri delitvi se upoštevajo naslednji robni pogoji (upoštevajo se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji):

1. programska skupina (kjer je ni, pa raziskovalna skupina) lahko dobi največ dve mentorski mesti; z izjemo velikih programskih skupin (več kot 5 FTE v javnem raziskovalnem zavodu ali več kot 2,5 FTE drugje) oziroma programskih skupin, ki delujejo v več raziskovalnih organizacijah, ki lahko dobijo tri mentorska mesta. Pogoj se preveri v vseh vedah.
   Upošteva se omejitev, da je število mentorjev na raziskovalnem področju znotraj vede lahko največ za 3 večje (P+3) in najmanj za 2 manjše (P-2) kot število programskih skupin (P), ki kandidirajo za mentorje. V usmeritvah je lahko ta pogoj različno opredeljen za posamezna področja.
   Odločitev mora biti sprejeta na ocenjevalnem panelu z večinsko odločitvijo strokovnega telesa in recenzentov.
   
   
   
    
2. Strokovno telo v skladu s 13. členom Pravilnika o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06, 5/07 in 39/07) določi iz liste mentorjev približno 10% izbranih mentorjev v posamezni vedi, ki bodo na naslednjem javnem pozivu lahko ponovno kandidirali (stolpec F iz tabele).

Znanstveni svet ARRS obravnava listo mentorjev, kjer upošteva razvrstitev panela, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila opazovalcev panela.

IV. Razvrstitev prijavnih vlog ter predlog sklepa o uvrstitvi raziskovalnih projektov na podlagi kratke prijave - I. faza izbora
 

 
V prijavni vlogi - I. faza prijavitelji navedejo, če kandidirajo za temeljni ali aplikativni projekt oziroma za:

1. podoktorski projekt za gospodarstvo
2. podoktorski projekt (temeljni ali aplikativni)
3. manjši projekt (50.000 EUR). Če je prijavitelji s področja klinične medicine ima možnost, da prijavi manjši projekt v vrednosti 25.000 EUR.
4. večji projekt (100.000 EUR). Če je prijavitelji s področja klinične medicine ima možnost, da prijavijo večji projekt v vrednosti 50.000 EUR.

Večji projekti (100.000 EUR) so lahko samo aplikativni in morajo obvezno vključevati:

• najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski raziskovalni organizaciji (raziskovalni zavod ali univerzo ali gospodarsko družbo)
• tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti) in
• morajo izkazovati sofinanciranje.

Večji projekt za klinično medicino (50.000 EUR) je lahko temeljni ali aplikativni in mora vključevati najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski raziskovalni organizaciji (raziskovalni zavod ali univerzo ali gospodarsko družbo).

Panel sestavlja občasno strokovno telo in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko kot članov strokovnega telesa. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega znanstvenoraziskovalnega sveta, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.

Na podlagi ocen kratkih prijav5 (prijavna vloga - I. faza) panel ločeno za vsako vedo in za vsako področje in za področje interdisciplinarnosti z večinsko odločitvijo oblikuje predlog sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo izbora pri čemer upošteva kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število prijavljenih projektov) in usmeritve ministrstva. Če vsebina projekta ne sodi v prijavljeno vedo, strokovno telo lahko prijavljeni projekt prerazporedi v ustrezno vedo.

Panel razvrsti projekte v tri kategorije:

Kategorija A: Projekti, uvrščeni v kategorijo A, so tisti projekti, ki so na vrhu seznama po skupni oceni (A₁+A₂+A₃+B₁+B₂+B₃), hkrati pa imajo dobro ocenjeno vsebino projekta (B₂ v zgornji polovici).

V kategoriji A je do največ 10% od skupno odobrenih projektov. Projekti iz skupine A bodo direktno predlagani za financiranje, vendar pa morajo oddati celoten projekt.

Kategorija B: Projekti, uvrščeni v kategorijo B, se določijo iz dveh enako velikih skupin, in sicer: iz projektov na vrhu seznama znotraj področja skupne ocene (A₁+A₂+A₃+B₁+ B₂+B₃) in projektov znotraj področja z dobro ocenjeno vsebino projekta B₂. Projekti B kategorije še niso izbrani za financiranje.

V kategorijo B se uvrsti tudi tiste projekte, katerih vodje projektov kažejo svojo izjemnost v posamičnem elementu ocene in imajo katerokoli od delnih ocen maksimalno (A₁, A₂, A₃, B₁, B₂ ali B₃ = 5), ali so v petletnem obdobju objavili monografijo pri mednarodni založbi ali članek v prvi ali drugi reviji SCI področja ali v reviji s faktorjem vpliva večjim od 5 ali za družboslovje v zgornji polovici revij SSCI.

Izbrani projekti, pri katerih se oceni recenzentov za znanstvene in relevantne dosežke bistveno razlikujeta od kvantitativnih ocen (A₁+A₂ proti B₁, A₃ proti B₃).

V kategorijo B se uvrsti približno dvakratno število projektov glede na predvideno število odobrenih projektov po vedah in posebej za področje interdisciplinarnosti.

Kategorija C: Projekti, uvrščeni v kategorijo C so projekti, ki niso bili uvrščeni v kategorijo A ali B. Projekti kategorije C se zavrnejo.

Za vsak projekt posebej pripravi panel pisne utemeljitve.

Znanstveni svet ARRS obravnava listo projektov, kjer upošteva razvrstitev panela, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila opazovalcev panela.

V. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav

Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategoriji A in B), ARRS pozove, da v roku treh tednov na obrazcu ARRS-MV-ZV-JR-Prijava-2008-II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza) oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta.

Prijave ocenjujeta dva tuja recenzenta. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva povprečna ocena obeh recenzentov.

1. Ocena recenzentov

Ocena recenzenta BPRO je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu (B₁, B₂, B₃), le da je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:

BPRO= B₁+B₂+B₃

Ocena vsebine projekta B₂ je sestavljena kot povprečna ocena dveh recenzentov iz treh delnih ocen (Ba₂, Bb₂, Bc₂).

Pri oceni Ba₂ recenzenti upoštevajo naslednje kazalce:

• Znanstvena pomembnost teme,
• Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave (v humanistiki), jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
• Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov,
• Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.

Pri oceni Bb₂ recenzenti upoštevajo naslednje kazalce:

• Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...),
• Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
• Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
• Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami,
• Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
• Možno sofinanciranje projekta (aplikativni projekti),
• Skladnost vsebine predloga projekta z razpisanimi temami.

Pri oceni Bc₂ recenzenti upoštevajo naslednje kazalce:

• Primernost vodenja in upravljanja projekta,
• Primernost načrta dela,
• Predlagano izvedljivost, obseg in trajanje projekta,
• Primernost sestave tima (interdisciplinarnost, interinstitucionalnost),
• Razpoložljivost opreme in prostorov,
• Vpetost v programe in druge projekte.

Pri oceni B₃ recenzenti upoštevajo naslednje kazalce:

• Usposobljenost ostalih članov projektne skupine,
• Odmevnost znanstvenih del ostalih članov projektne skupine,
• Partnerstva (mednarodni projekti, povezanost z drugimi raziskovalnimi skupinami, partnerstvo z industrijo in družbenimi dejavnostmi, članstvo v grozdih, mrežah,...),
• Praktični rezultati (patenti, standardi, licence, novi proizvodi, tehnologije, spin-off podjetja, nove sorte ...)
• Prispevki k izobraževanju in povezovanju s širšo javnostjo (poučevanje, mentorstva, prispevki k vseživljenjskem učenju, ...),
• Prispevki k usposabljanju v industriji in družbenih dejavnostih,
• Povezave s srednjimi in osnovnimi šolami, promocija znanosti v medijih, vrhunski dosežki v športu, v kulturi, svetovalna dejavnost, ekspertna mnenja, organizacija mednarodne konference...

Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.

Tabela: Raziskovalni projekti - II. faza

Ocene recenzentov (BPRO): ocene za posamezne elemente ocenjevana
 

 
2. Postopek II. faze izbora prijav

Recenzentu se posreduje prijavna vloga s celotno razpisno dokumentacijo in z ocenami iz I. faze izbora projektov. Ocene iz I. faze izbora so recenzentom v pomoč pri oblikovanju recenzentske ocene. Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge (Obrazec: ARRS-MV-ZV-JR-Prijava-2008-II).

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (Obrazec: ARRS- projekti/II. faza-OC-02/2008), ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Recenzenti v oceni B podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar.

Strokovne službe ARRS posredujejo ocene recenzentov članom panela in prijaviteljem, ki lahko podajo svoje mnenje na ocene recenzentov. Panel je sestavljen iz članov občasnega strokovnega telesa in tujih recenzentov, ki jih je več kot članov občasnega strokovnega telesa (med dvajset in trideset) in pokrivajo večino raziskovalnih področij. Na panelu, kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik znanstvenoraziskovalnega sveta, ki ga izmed sebe določijo člani sveta.

Panel obravnava utemeljitve ocen (komentarje) recenzentov in mnenje (odziv) prijaviteljev na pisne ocene oz. komentarje recenzentov. Pri obravnavi predlogov projektov bodo člani panela dobili na vpogled tudi zaključne ocene projektov, ki so jih vodje obravnavanih projektov zaključili v zadnjih treh letih.

Če vsebina projekta ne sodi v prijavljeno vedo, strokovno telo lahko prijavljeni projekt prerazporedi v ustrezno vedo.

Panel določi minimalno oceno (prag), ki jo mora dosegati raziskovalni projekt znotraj vede. Strokovno telo lahko določi minimalno oceno (prag) tudi za posamezen element ocenjevanja (B₁, B₂, B₃).

Rezultat panelne razprave je razvrstitev projektov znotraj posameznih kategorij. Panelisti posebej obravnavajo predloge projektov pri katerih se oceni recenzentov bistveno razlikujeta in se odloči ali povprečje obeh ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta, ali je pravilna višja, ali nižja ocena.

Glede na predvidena sredstva razpisa panel predlaga projekte, ki naj se financirajo v večjem obsegu.

Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in s pisno obrazložitvijo ocen.

Predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov se pripravi za vsako znanstveno vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav posebej, po področjih znotraj vede in sicer ločeno za večje (velike) in za male projekte ter za podoktorske projekte.

Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov, vsaj 10% izbranih projektov mora voditi raziskovalec, ki je doktoriral leta 1998 in kasneje, vsaj 5% izbranih projektov mora biti velikih, vsaj 2/3 projektov s področja tehnike mora biti aplikativnih, vsaj 1/3 drugih projektov mora biti aplikativnih.

Znanstveni svet ARRS obravnava listo projektov, kjer upošteva razvrstitev panela, hkrati pa lahko delno prerazporedi razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril. Znanstveni svet ARRS pri končni odločitvi poleg ranga po področjih upošteva priporočila opazovalcev panela in razpoložljive kapacitete področij.
 

D. ZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

1. Kvantitativna ocena

Kvantitativno oceno (oceno A) sestavlja šest elementov ocenjevanja (A₁, A₂, A₃, A₄ in A₅ ).

Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁ + A₂ +A₃ +A₄ +A₅

2. Ocena recenzentov

Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz štirih posamičnih ocen (B₁ , B₂ , B₃ in B₄).

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:

B = B₁ + B₂ + B₃ + B₄

Kvantitativne ocene in ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.

Tabela: Znanstvene publikacije

Kvantitativne ocene (ocena A) in ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevana
 

 
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Strokovno telo za znanstveni tisk (v nadaljevanju: strokovno telo) imenuje 14 recenzentov, za vsako znanstveno vedo po dva recenzenta (1 znanstveni in 1 strokovni), vključno z dvema recenzentoma za interdisciplinarno področje.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-PPZ-01-2008. Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-PPZ-02-2008, ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

Po točkovanju določi strokovno telo šest kategorij: I, II, III, IV, V in VI, in sicer:

1. kategoriji pripada 100% delež izračunane dotacije (za revije, ki so v bazah SCI in SSCI) - točka 1 A, B 5 člena Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti ) ne glede na doseženo število točk- 3 letno sofinanciranje.
2. kategoriji pripada 100% delež izračunane dotacije (za odlične znanstvene revije z visokim številom točk- točka 1 C 5 člena Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti in dodatnim pogojem, da so vključene v humanistične bibliografske baze ARRS) - 3 letno sofinanciranje.
3. kategoriji pripada 85 % delež izračunane dotacije (za kvalitetne znanstvene revije z visokim številom točk - točka 1 D 5 člena Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti in dodatnim pogojem, da so vključene v druge bibliografske baze ARRS) - 3 letno sofinanciranje.
4. kategoriji pripada 75 % delež izračunane dotacije (za znanstvene publikacije) - 1 letno sofinanciranje.
5. kategoriji se procentualni delež računsko določi, odvisno od razpoložljivih sredstev - 1 letno sofinanciranje
6. kategorija: sofinanciranja ni. Znanstvene periodične publikacije, ki se pri ocenjevanju uvrste v prvih pet kategorij, se sofinancirajo. Znanstvene periodične publikacije, ki se uvrstijo v šesto kategorijo, se ne sofinancirajo.

Kategorije, v katero sodi posamezen prijavitelj, se določijo na osnovi točkovnih ocen recenzentov, ločeno po posameznih vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DPPZ6*)

Za izračun sredstev se upoštevajo naslednji elementi:

1. Število avtorskih pol na zvezek (za kategoriji IV in V do največ 20 avtorskih pol) (D₁)
2. Naklada ( do največ 1000 izvodov na zvezek) (D₂)
3. Število zvezkov na letnik (za kategoriji IV in V do največ 4 zvezke) (D₃)
4. Priznani stroški na eno avtorsko polo (D₄) (stroški tiska, stroški priprave na tisk, lektoriranje, prevajanje, stroški odpošiljanja)
   Strokovno telo določi po višini stroške (D₄) za avtorsko polo. Strokovno telo lahko določi tudi izjeme zaradi dražjega tiska, in sicer maksimalno do višine +100%, o čemer odloča strokovno telo za vsak primer posebej.

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DPPZ = D₁ * D₂* D₃ * D₄ /10

ARRS sofinancira stroške tiska in stroške priprave na tisk, ne sofinancira pa avtorskih honorarjev piscem člankov.

ARRS upošteva robne pogoje ob predpostavki, da se znanstvena publikacija po obsegu, nakladi in uredniški politiki ne bo spreminjala. Strokovno telo najprej določi priznane stroške na avtorsko polo (D₄). Možne so izjeme, ki so posledica dražjega tiska (o njih odloča strokovno telo za vsak primer posebej). Če je izračun dotacije manjši kot dotacija v preteklem letu se upoštevajo lanska sredstva. Če je izračun dotacije večji kot zaprošena sredstva, se upoštevajo zaprošena sredstva.

E. POLJUDNOZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

1. Kvantitativna ocena

Kvantitativna ocena je ocena A.

2. Ocena recenzentov

Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz treh posamičnih ocen (B₁ , B₂ , in B₃).

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:

B = B₁ + B₂ + B₃

Kvantitativni oceni in ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.

Tabela : Poljudnoznanstvene publikacije

Kvantitativne ocene (ocena A) in ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevana
 

 
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Strokovno telo za znanstveni tisk (v nadaljevanju: strokovno telo) imenuje 3 recenzente, in sicer dva (2) znanstvena in enega (1) strokovnega recenzenta od tega en znanstveni recenzent za   družboslovje ali humanistiko.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-PPPZ-01-2008. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-PPPZ-03-2008, ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

Po točkovanju strokovno telo določi tri kategorije: I, II in III. in sicer:

1. kategoriji pripada 100 % delež izračunane dotacije - 3 letno sofinanciranje
2. kategoriji se procentualno delež računsko določi, odvisno od razpoložljivih sredstev- 1 letno sofinanciranje.
3. kategorija: sofinanciranja ni.

Poljudnoznanstvene periodične publikacije, ki se pri ocenjevanju uvrste v prvi dve kategoriji, se sofinancirajo. Periodične publikacije, ki se uvrstijo v tretjo kategorijo, se ne sofinancirajo. Kategorije, v katero sodi posamezna poljudnoznanstvena periodična publikacija, se določijo na osnovi točkovnih ocen recenzentov, ločeno po posameznih vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DPPPZ7*)

Za izračun sredstev se upoštevajo naslednji elementi:

1. Število avtorskih pol na zvezek (D₁)
2. Naklada ( do največ 2500 izvodov na zvezek) (D₂)
3. Število zvezkov na letnik (D₃)
4. Priznani stroški na eno avtorsko polo (D₄) ( stroški tiska, računalniškega oblikovanja besedila, lektoriranja, prevajanja, odpošiljanja)
   Strokovno telo določi po višini stroške (D₄) za avtorsko polo. Strokovno telo lahko določi tudi izjeme zaradi dražjega tiska, in sicer maksimalno do višine +100%, o čemer odloča strokovno telo za vsak primer posebej.

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DPPPZ = D₁ * D₂* D₃ * D₄/10

ARRS sofinancira stroške tiska in stroške priprave na tisk (sofinancira samo natisnjene poljudnoznanstvene periodične publikacije), ne sofinancira pa avtorskih honorarjev piscem člankov.

ARRS tudi ne sofinancira poljudnoznanstvene periodične publikacije, ko oglasni prostor presega 10 % celotnega prostora posamezne številke (oglaševalske vsebine določa skladno z določbami Zakona o medijih).

ARRS ustrezno zmanjša sofinanciranje v primeru, ko so poljudnoznanstvene periodične publikacije že sofinancirane iz državnega proračuna preko drugih ministrstev in iz drugih virov.

Prednost pri izboru imajo tiste poljudnoznanstvene periodične publikacije, ki so pomembne za posamezno področje.

Strokovno telo najprej določi priznane stročke na avtorsko polo (D4). Možne so izjeme, ki so posledica dražjega tiska (o njih odloča strokovno telo za vsak primer posebej). Če je izračun dotacije večji kot zaprošena sredstva, se upoštevajo zaprošena sredstva.
 

F. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

I. Elementi ocenjevanja

1. Kvantitativna ocena

Kvantitativno oceno (ocena A) avtorja sestavljajo trije elementi ocenjevanja, od katerih dva merita raziskovalno uspešnost avtorja8 znanstvene monografije (oceni A₁ in A₂), tretji element (ocena A₃) pa meri uspešnost avtorja pri pridobivanju sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS.

Kvantitativne ocene A₁, A₂ in A₃ se določi na podlagi meril, ki so določeni v C. poglavju te metodologije. Za upokojene predlagatelje se ocena A₁ določi na podlagi podatkov za zadnje pet letno obdobje zaposlitve.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 12.1. Prijavne vloge za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZM-01/2008 (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga).

Če ima raziskovalec vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, to lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 12.1. prijavne vloge.

Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁ + A₂ + A₃

Za tiste avtorje, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke za izračun ocene A 3 iz prijavne vloge, točka 13.

Avtorje bo ARRS ocenjevala v vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v točkah 10., 10.1. in 10.2. prijavne vloge.

Posamezne kvantitativne ocene A (A1, A2 in A3) bo ARRS vpisala v posebne obrazce (obrazec: ARRS-ZM-03-2008).

2. Ocene recenzentov

Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz treh posamičnih ocen (B₁ , B₂ , in B₃ ).

Ocena B se dobi s seštevkom posamičnih ocen:

B = B₁ + B₂ + B₃

Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.

Tabela: Znanstvene monografije

Ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevana
 

 
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Strokovno telo za znanstveni tisk (v nadaljevanju: strokovno telo) imenuje za naravoslovje, tehniko, biotehniko, medicino in interdisciplinarnost po dva recenzenta, skupaj 10 recenzentov, in sicer enega znanstvenega in enega strokovnega. Za humanistiko in za družboslovje imenuje po enega strokovnega recenzenta ter za vsako področje znotraj vede, še po enega znanstvenega recenzenta (znotraj humanistike 12 znanstvenih recenzentov, znotraj družboslovja 13 znanstvenih recenzentov). Ocene znanstvenih recenzentov se normirajo znotraj družboslovja in humanistike.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZM-01-2008. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZM -02-2008, ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Monografije, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Monografije, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, pa se ne sofinancirajo.

Monografija se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi točkovnih ocen recenzentov in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (D_ZM^10*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje izdaje monografij se upošteva št. avtorskih pol (D₁), št. tiskarskih pol (D₂), naklada (D₃) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
 

 
Strokovno telo določi po višini stroške (D₈).

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZM = D₂ * D₃ * D₄ + D₂ * D₅ + D₁ * D₆

pri prevodu tujih avtorjev namesto D₁*D₆

D₁ * D₇

pri prevodu slovenskih avtorjev v tuji jezik

D₁ * D₈

1. kategoriji pripada 100% delež izračunane dotacije.
   
2. kategoriji pripada 80% delež izračunane dotacije.
   
3. kategoriji se procentualni delež računsko določi. Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

V program sofinanciranja se načeloma uvrstijo samo prevodi tujih del, ki so temeljnega pomena za neko znanstveno področje in podpodročje. Sofinanciranje prevodov tujih del se zmanjša za tisti delež sredstev, ki jih prijavitelj dobi od Ministrstva za kulturo.

ARRS sofinancira tudi stroške izdaje monografije na elektronskem mediju. V tem primeru se ustrezno upoštevajo stroški priprave in razmnoževanja (CD, DVD ipd.)

Sofinancirajo se posamezni naslovi znanstvenih monografij in ne zbirke v celoti.

Ponatisi se ne sofinancirajo, razen v primeru starejših (če je od prve izdaje minilo 30 let ali več) in težko dostopnih del, ki so posebnega pomena za neko znanstveno področje, so postala znova aktualna ali pa je potreba znanstvenega področja zelo velika. O tem odloča strokovno telo za vsak primer posebej.

Slovarska dela, ki so praviloma tržne narave, se ne sofinancirajo. Izvzeta so tista slovarska dela, ki so posebej pomembna za razvoj slovenske znanstvene terminologije oziroma preučevanja slovenskega jezika. O takšnih slovarjih posebnega pomena odloča strokovno telo za vsak primer posebej.

Prevodi evropskih standardov se ne sofinancirajo iz naslova znanstvenih monografij.

Zborniki se financirajo le, če gre za recenzirano objavo v skladu s 5. členom (točka 4) Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006 in 39/2007). Zbornike neposredno objavljenih gradiv z znanstvenega sestanka se ne sofinancira. Ali gre za tovrsten zbornik odloči strokovno telo.

Izidi magistrskih nalog v knjižni obliki se ne sofinancirajo. Možne so izjeme, kadar gre za zelo kvalitetna nagrajena dela. Strokovno telo o tem odloča za vsak primer posebej.

ARRS sofinancira monografije do naklade največ 500 izvodov in obsega 30 avtorskih pol. Predlog za (so)financiranje obsežnejših rokopisov je treba dodatno obrazložiti.

Pri izračunu dotacije so možne korekcije za izjeme, kjer narava monografije zahteva dražji tisk, karte itd. in sicer maksimalno do višine +100%, o čemer odloča strokovno telo za vsak primer posebej.

Pri izdaji monografij slovenskega avtorja v slovenskem jeziku ARRS sofinancira stroške tiska, tehnične priprave rokopisa za tisk (stroške računalniškega oblikovanja besedila za tisk) in stroške lektoriranja, ne financira pa avtorskega dela.

Pri izdaji prevoda monografije tujega avtorja v slovenski jezik ARRS sofinancira do 50% priznanih stroškov prevajanja, do 30% priznanih stroškov za računalniški prelom in do 30% priznanih stroškov za tisk.

Pri izdaji prevoda monografije slovenskega avtorja v tujem jeziku pri tujem založniku ARRS sofinancira do 50% priznanih stroškov prevajanja. Če avtorji monografijo že napišejo v tujem jeziku, se jim priznajo stroški, kakor da bi delo dali prevesti.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.

Recenzenti v določenem roku, po sprejemu finančno ovrednotenega predloga prednostnega seznama o sofinanciranju znanstvenih monografij s strani strokovnega telesa, pisno obrazložijo ocene tistih prijavljenih monografij, ki niso dosegle zadostnega števila točk za uvrstitev v program sofinanciranja. V obrazložitvi navedejo predloge za izboljšavo teksta monografije, ki jo mora prijavitelj priložiti v primeru ponovne prijave na razpis.
 

G. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

1. Kvantitativna ocena

S kvantitativno oceno (ocena A) se ocenjuje predsednika programskega ali organizacijskega odbora, ki ga izbere prijavitelj (v nadaljevanju: vodja sestanka). Ta oseba je državljan Slovenije ali Slovenec iz slovenskega zamejstva oziroma izven Slovenije.

Kvantitativno oceno (ocena A) vodje sestanka sestavlja pet elementov ocenjevanja (A₁ , A₂ , A₃, A₄ in A₅).

Kvantitativne ocene A₁, A₂ in A₃ se določi na podlagi meril, ki so določeni v C. poglavju te metodologije.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 17.1. Prijavne vloge za sofinanciranje znanstvenih sestankov, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZS-01-2008 (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga).

Če ima raziskovalec vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, lahko to prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 17.1. prijavne vloge.

Za tiste vodje sestankov, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke iz prijavne vloge, točka 18.

Vodje sestankov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v točkah 12., 13. in 14. prijavne vloge.

Kvantitativni oceni A₄ in A₅ se določita na podlagi meril, določenih v Tabeli.

Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁ + A₂ + A₃ + A₄ + A₅

Posamezne kvantitativne ocene A bo ARRS vpisala v posebne obrazce (obrazec: ARRS-ZS-03-2008).

Tabela: Znanstveni sestanki

Kvantitativni oceni (oceni A₄ in A₅ ) : ocene za posamezne elemente ocenjevana
 

 
2. Ocene recenzentov

Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz sedmih posamičnih ocen (B₁ , B₂ , B₃ B₄ , B₅ ,B₆ , B₇).

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:

B = B₁+ B₂ + B₃+ B₄ + B₅ +B₆ + B₇

Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.

Tabela: Znanstveni sestanki

Ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevana
 

 
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo za znanstvene sestanke (v nadaljevanju: strokovno telo) imenuje 14 recenzentov, za vsako znanstveno vedo po dva recenzenta (1 znanstveni in 1 strokovni), vključno z dvema recenzentoma za interdisciplinarno področje.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-2008. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-2008, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, pa se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi točkovnih ocen recenzentov in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (D_ZS11*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih sestankov, se upošteva število udeležencev (D₁), število referentov (D₂), število dni (D₃), število tujih vabljenih predavateljev (D₄), administriranje, ki je odvisno od števila referentov (D₅) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
 

 
Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZS = (D₁ * D₆) + (D₂ * D₇) + (D₁ * D₃ * D₈) + (D₄ * D₃ * D₉) + D₅

1. kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
2. kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
3. kategoriji se procentualni delež računsko določi. Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.

V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev namenov in ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni.

ARRS sofinancira vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek..

ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.
 

H. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

Ocene recenzentov

Skupna ocena (ocena B) posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Oceno recenzentov sestavljajo posamezne ocene B₁ , B₂, B₃, in B₄.

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:

B = B₁+ B₂ + B₃+ B₄

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli.

Tabela: Uveljavljeni raziskovalci iz tujine
 

 
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-2008. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-TURAZ-02-2008, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov, strokovno telo pregleda ocene. Član strokovnega telesa je tudi predstavnik s področja interdisciplinarnih raziskav. Če strokovno telo na podlagi lastnega poznavanja vsebine meni, da ocena ni korektna, lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

Strokovno telo nato tuje raziskovalce razvrsti glede na doseženo kumulativno število točk in glede na kategorije iz usmeritev ministrstva. Maksimalno število doseženih točk pri ocenjevanju je 36. Skupno minimalno število točk, potrebnih za obravnavo vloge je 8, s tem da mora biti vsaka delna ocena (B₁, B₂, B₃, B₄) najmanj 2 .

V skladu z usmeritvami ministrstva (določen znesek na kandidata, določena višina sredstev po vedah) se v financiranje sprejmejo tisti kandidati, ki dosežejo največje število točk znotraj področij posamezne vede.

I. TUJA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

I. Elementi ocenjevanja

Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁+A₂+A₃+A₄+A₅+A₆+A₇+A₈

A₆ je ocena za kvaliteto in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz podatkov, pri čemer se kvaliteta in pomen merita pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva za posamezno področje (za SCIE in SSCI). Če je revija zajeta v več področij, se vzame uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun se opravi na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje. Ocena A₇ je ocena za ekonomičnost in racionalnost nabave. Pri tej oceni se upoštevata cena in izpeljana koordinacija nabave ter vključenost v konzorcij.

Elementi ocenjevanja za kvantitativne ocene so določeni v Tabeli.

Tabela: Tuja znanstvena literatura in baze podatkov

Tabela: Kvantitativne ocene: ocene za posamezne elemente ocenjevanja
 

 
II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave se oceni na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (obrazec: ARRS-RI-TL-01-2008). Ocenjevalci ocenijo prijavo na ta način, da izpolnijo ocenjevalni obrazec (obrazec: ARRS-RI-TL-02-2008), ki vsebuje številčno oceno za ocenjevalni element (kazalec).

Na podlagi ocen strokovno telo (v nadaljevanju: strokovna komisija) pripravi vrstni red prijav glede na doseženo število točk in jih razdeli v štiri skupine za vsako vedo posebej. Pri tem upošteva tudi, kolikor je to mogoče, usmeritve glede razmerij med posameznimi vedami.

Prijaviteljem iz prve skupine lahko strokovna komisija dodeli več sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu, prijaviteljem iz druge skupine dodeli praviloma enaka sredstva kot v preteklem letu, prijaviteljem iz tretje skupine dodeli manj sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu. Prijavitelje iz četrte skupine se ne sofinancira.

Strokovna komisija lahko posamičnega prijavitelja uvrsti v prvo ali drugo skupino, o čemer odloča za vsak primer posebej. Pri tem mora upoštevati zaprošena in razpoložljiva sredstva. Tak predlog mora strokovna komisija dodatno obrazložiti.

Če prijavitelj v preteklosti še ni bil financiran s strani ARRS, a se je uvrstil v skupino, ki se financira, se predlog za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov pripravi tako, da se upoštevajo razpoložljiva ter zaprošena sredstva.

Strokovna komisija lahko posebej predlaga financiranje določenih nabavnih konzorcijev, ki so posebnega pomena. Kriterij za opredelitev posebnega pomena je vključitev v konzorcij vsaj dveh univerz in javnega raziskovalnega zavoda. Konzorcijem se financirajo dodatni stroški ("overhead"), ki predstavljajo plačilo uporabnikov knjižnicam v konzorciju za spletni dostop do revij in baz podatkov vseh članic v konzorciju. Izhodišče za financiranje konzorcijev so izplačana sredstva v preteklih letih in razpoložljiva sredstva.

Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so del rednega financiranja in se vrednotijo na osnovi zgoraj navedene kvantitativne ocene. Enako velja tudi za bibliografske baze podatkov in je njihova nabava pred konzorcijskim povezovanjem potekala po posameznih knjižnicah.

Rezultat strokovne komisije je sprejem predloga finančno ovrednotenega prednostnega seznama sofinanciranja tuje znanstvene literature in baz podatkov.
 

J. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnih seznamov ocenjenih prijav

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljevanju: prijava) je ocena A, in sicer kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost predlagatelja projekta ali programa.

Kvantitativno oceno A₁ se določi na podlagi merila, ki je določeno za oceno A₁ v C. poglavju te metodologije.

Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski javni razpisi, strokovna komisija, ki jo za vsak javni razpis posebej imenuje ARRS, določi skladnost predlogov projektov s prioritetami javnega razpisa tako, da vsak projekt označi z "DA" ali "NE".

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Element ocenjevanja se oceni na ta način, da se izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčno oceno in oznako za vsak projekt posebej z "DA" ali "NE" za skladnost projekta s prioritetami javnega razpisa.

II. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot enostranski javni razpisi, pripravi finančno ovrednoten predlog seznama prijav za (so)financiranje strokovna komisija.

Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski javni razpisi, ARRS razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk. Komisija, v katero imenuje direktor ARRS tri člane, vsak projekt na osnovi skladnosti projekta s prioritetami javnega razpisa označi z "DA" ali "NE" in pripravi predlog finančno ovrednotenega seznama prijav za (so)financiranje, ki so označene z oznako "DA" (ne glede na število točk). Mednarodne mešane komisije za znanstveno in tehnološko sodelovanje izmed projektov z oznako "DA" določijo izbrane projekte, ki jih na pogajanjih dokončno finančno ovrednotijo. Ministrstvo finančno ovrednoten seznam prijav za (so)financiranje posreduje ARRS v nadaljnjo obravnavo.
 

K. MEDNARODNE KONFERENCE V TUJINI Z VABLJENIMI PREDAVANJI

I. Element ocenjevanja

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje vabljenega predavanja na mednarodni konferenci v tujini (v nadaljevanju: prijava) ) je ocena A, in sicer kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost predlagatelja projekta ali programa.

Kvantitativno oceno A₁ se določi na podlagi merila, ki je določeno za oceno A₁ v C. poglavju te metodologije.

II. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave za sofinanciranje vabljenega predavanja na mednarodni konferenci v tujini se oceni na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje mednarodne konference v tujini (obrazec: ARRS-MS-MKVP-01-08). Oceno se vpiše v ocenjevalno obrazec (obrazec: ARRS-MS-MKVP-02-08).

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

Na podlagi ocene A₁ in kakovosti vloge, strokovna komisija, ki jo imenuje direktor ARRS in katere najmanj trije člani so raziskovalci, ki jih predlaga Znanstveni svet ARRS, razdeli vloge v tri kategorije (I,II,III).

1. 100% delež vseh upravičenih sredstev,
2. proporcialna razdelitev, odvisno od razpoložljivih sredstev
3. sofinanciranja ni.

Vabljena predavanja na mednarodni konferenci v tujini , ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prvi dve kategoriji, se sofinancirajo. Vabljena predavanja na mednarodni konferenci v tujini, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v tretjo kategorijo, pa se ne sofinancirajo.

Strokovna komisija pripravi predlog sklepa o izboru vlog za (so)financiranje, ki ga direktor predloži v seznanitev Znanstvenemu svetu ARRS. Sklep o izboru vlog za (so)financiranje sprejme upravni odbor ARRS.

ARRS sofinancira mednarodne prevozne stroške za udeležbo slovenskih znanstvenikov na mednarodnih konferencah v tujini pod pogojem, da so na njih udeleženi z vabljenimi predavanji. Uporabi se javno prevozno sredstvo (letalska vozovnica ekonomskega razreda, najugodnejšega letalskega prevoznika ali drugi najugodnejši javni transport; v primeru, da ni možno uporabiti javno prevozno sredstvo, se dovoli uporaba osebnega avtomobila).

ARRS sofinancira stroške udeležbe praviloma le dvema slovenskima znanstvenikoma ali strokovnjakoma, ki odhajata iz iste raziskovalne skupine na isto mednarodno znanstveno srečanje v tujini, s tem, da agencija sofinancira potne stroške v višini najugodnejše ponudbe prevoznih stroškov.

ARRS sofinancira posameznemu raziskovalcu udeležbo praviloma na največ dveh mednarodnih znanstvenih srečanjih v tujini letno.

V primeru, da se za isto mednarodno konferenco prijavi več slovenskih raziskovalcev iz iste organizacije, ARRS sofinancira potne stroške vsem raziskovalcem v višini najugodnejše ponudbe prevoznih storitev.

ARRS sofinancira potne stroške praviloma prvemu avtorju istega vabljenega predavanja za udeležbo na isti mednarodni konferenci.
 

L. PROGRAM ZNANOST MLADINI

I. Elementi ocenjevanja

Skupna ocena (ocena A) posamezne prijave za sofinanciranje programa znanost mladini (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz sedmih kvantitativnih elementov ocenjevanja, in sicer:

• A₁ je ocena za ZASTOPANOST TEMATSKIH SKLOPOV. Zastopanost tematskih sklopov se meri s številom tematskih sklopov, ki jih prijavitelj prijavi v programu, in sicer so to srečanja in tekmovanja mladih raziskovalcev, tehnikov in inovatorjev; mladinski raziskovalni tabori, poletne šole in delavnice; regionalni centri na področju programa znanost mladini; mednarodno sodelovanje na področju programa znanost mladini in publiciranje rezultatov programa znanost mladini.
• A₂ je ocena za UDELEŽENCE PROGRAMA. Udeleženci programa morajo biti predvsem osnovnošolci in srednješolci. Ta ocena se meri z razmerjem med deležem osnovnošolcev in srednješolcev ter deležem drugih udeležencev.
• A₃ je ocena za TERITORIALNO RAZSEŽNOST. Teritorialna razsežnost se meri na podlagi deleža udeležencev v programu, ki so bodisi pretežno od prijavitelja, bodisi pretežno iz ene regije, bodisi pretežno iz cele države in/ali drugih držav.
• A₄ je ocena za EKONOMIČNOST IN REALNOST FINANČNE KONSTRUKCIJE CELOTNEGA PROGRAMA. Ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije celotnega programa se izkazuje z deležem zaprošenih sredstev in realnostjo finančne konstrukcije.
• A₅ je ocena za KONTINUITETO IZVAJANJA. Kontinuiteta izvajanja se meri na podlagi števila let in neprekinjenosti izvajanja programa.
• A₆ je ocena za REFERENCE PRIJAVITELJA. Reference prijavitelja se izkazujejo s tem, da v programu sodelujejo kvalitetni mentorji in udeleženci, da je prijavitelj kvalitetno izvedel dosedanje projekte ter da prijavitelj sodeluje z univerzitetnimi ali raziskovalnimi organizacijami in/ali sodeluje na mednarodnem nivoju.
• A₇ je ocena za KAKOVOST VSEBINE PROGRAMA. Kakovost vsebine programa se meri na podlagi količine raziskovanja, inovativnosti in eksperimentiranja, podrobne predstavitve programa, iz katerega so razvidni problemi in cilji raziskovanja ter zastavljena raziskovalna hipoteza.

Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁+ A₂+ A₃ + A₄+ A₅+ A₆ + A₇

Elementi ocenjevanja za kvantitativne ocene so določeni v Tabeli.

Tabela : Program znanost mladini

Kvantitativne ocene (ocena A): ocene za posamezne elemente ocenjevanja
 

 
II. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja oblikuje strokovno telo, ki ga imenuje Znanstveni svet ARRS.

Prijave za sofinanciranje programa znanost mladini se oceni na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje programa znanost mladini (obrazec: ARRS-GZM-08-prijavna vloga). Posamezne elemente ocenjevanja se oceni na ta način, da se izpolni ocenjevalni obrazec (obrazec: ARRS-GZM-OL-08), in sicer najprej z oznako "DA" ali "NE" za SKLADNOST PREDLAGANE VSEBINE S PREDMETOM RAZPISA in z oznako "DA" ali "NE" za UTEMELJENOST ZNANSTVENE METODE in v nadaljevanju s številčno oceno za ocenjevalni element (kazalec).

Strokovna komisija najprej vsako prijavo na osnovi skladnosti predlagane vsebine s predmetom razpisa označi z "DA" ali "NE". Skladnost predlagane vsebine s predmetom razpisa pomeni, da je program namenjen predvsem osnovnošolski in srednješolski mladini, z namenom krepitve popularizacije raziskovalno-razvojnega dela in dosežkov znanosti, spodbujanja zavedanja in razumevanja pomena ter vloge znanosti, pospeševanja raziskovalno-razvojne dejavnosti na lokalnih in regijskih ravneh, spodbujanja mladih k izobraževanju, raziskovalno-razvojnemu delu ter inoviranju in vzdrževanja obstoječih mednarodnih povezav in sodelovanj s področja raziskovalne dejavnosti ter iskanja novih mednarodnih povezav. Strokovna komisija nato vsako prijavo, ki je bila označena z "DA", na osnovi utemeljenosti znanstvene metode označi z "DA" ali "NE". Utemeljenost znanstvene metode pomeni, da se za vsak prijavljeni program navede in opiše znanstveno metodo, ki bo uporabljena v programu (opis zbiranja, obdelave, interpretacije in prikaza podatkov, zlasti navedba kvantitativnih oz. kvalitativnih metod obdelave podatkov ter predvidena oblika publiciranja oz. javnega prikaza rezultatov raziskovanja). Za upoštevanje točkovanja mora vsaka vloga pridobiti pritrdilna odgovora na oba zahtevana pogoja.

Po opravljenem točkovanju strokovna komisija prijave razvrsti glede na doseženo kumulativno število točk. Število doseženih točk pri ocenjevanju je največ 100, minimalno število točk potrebnih za obravnavo vloge je več kot 50.

Višino sredstev določi strokovna komisija glede na razpoložljiva razpisana sredstva in je lahko do 100% zaprošenih sredstev.

Višina sredstev sofinanciranja programa se določi glede na:

• višino razpisanih sredstev;
• višino zbranih točk v ocenjevalnem postopku;
• znanstveno in družbeno pomembnost glede na cilje razpisa;
• pomembnost programa za znanstveno vedo;
• pomembnost programa za teritorij oziroma regijo, kjer se dogaja ali ga/jo tematsko obdeluje;
• višino v prijavi zaprošenih sredstev;
• višino sredstev drugih sofinancerjev programa;
• možnost izvedbe programa v celoti glede na znižani odstotek sofinanciranja s strani agencije v primerjavi z zaprošenimi sredstvi.

Strokovna komisija natančno pregleda finančne konstrukcije prijavljenih programov in ugotovi utemeljenost stroškov programa.

Za izhodišče pri določitvi višine sredstev sofinanciranja vzame višino zaprošenih sredstev, število doseženih točk v ocenjevalnem postopku in višino razpisanih sredstev za posamično proračunsko leto, zmanjšanih za kvoto za morebitne utemeljene pritožbe.

Višina sredstev za sofinanciranje se lahko zviša:

• za 10% zaradi znanstvene in družbene pomembnosti glede na cilje razpisa
• za 10% zaradi pomembnosti programa za znanstveno vedo
• za 10% zaradi pomembnosti programa za teritorij oziroma regijo, kjer se dogaja ali ga/jo tematsko obdeluje

Najnižji možni znesek sofinanciranja znaša najmanj 1000 EUR.

Strokovna komisija ugotovi, ali bo prijavitelj s sredstvi sofinanciranja agencije in morebitnih drugih sofinancerjev lahko izvedel predlagani program in pripravi predlog prednostne liste prijav, s katero se seznani Znanstveni svet ARRS, sprejme pa jo Upravni odbor ARRS.
 

M. SPREJEMANJE IN OBJAVA METODOLOGIJE

V skladu s 5. členom Pravilnika o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti št. 0071-19/2006/1, z dne 13.04.2006 so znanstvenoraziskovalni sveti ved in znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarnost pripravili predlog metodologije, ki jo je Znanstveni svet ARRS uskladil na svoji seji dne 04.02. 2008, Upravni odbor ARRS pa se je z njo seznanil na svoji seji dne 13. 2. 2008.

To metodologijo se objavi na spletnih straneh ARRS.

Ocenjevalni listi so kot priloge sestavni del metodologije.

 
Dr. Franci Demšar
Direktor

Številka: 6319-5/2008-1
Datum: 3. 3. 2008