Poslovnik je bil v veljavi do 13.08.2015. Od 14.08.2015 velja
spremenjen poslovnik.
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več
o tem).
*Neuradno prečiščeno besedilo obsega:
- Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije št. 0142-14/2006/1 z dne 8. 12. 2005;
- Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije št. 014-2/2007-1 z dne 6. 4. 2007;
- Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije št. 007-12/2013-1 z dne 30. 9. 2013
Na podlagi 32. člena Statuta
Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je
Upravni odbor agencije na 20.
redni seji dne 8. 12. 2005 sprejel
Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - v veljavi do 13.08.2015
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
( vsebina poslovnika)
S tem poslovnikom se ureja status, naloge in način dela Znanstvenega sveta Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZSA).
Oblike moškega in ženskega spola so zapisane enotno v obliki moškega spola.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA ZSA
2. člen
(status)
ZSA opravlja naloge znotraj svojih pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o raziskovalni
in razvojni dejavnosti ( Uradni list RS, št. 96/02 in 115/05), Sklepu o ustanovitvi
Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
123/03) in po veljavnem Statutu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije.
ZSA izvršuje svoje pravice in obveznosti na sejah ter z analizami in pripravo
gradiv za seje.
3. člen
(naloge)
ZSA je najvišje strokovno in svetovalno telo Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki oblikuje predlog finančno
ovrednotenih prednostnih seznamov za izbor programov in projektov (v nadaljnjem
besedilu: predlog prednostnega seznama) in opravlja tudi naslednje naloge:
- sprejema strokovna izhodišča za pripravo splošnih aktov agencije (npr.:pravilniki,
teksti razpisov, usmeritve, ocenjevalni postopki);
- koordinira in organizira evalvacijske postopke agencije;
- oblikuje evalvacijske ocene o raziskovalni in razvojni aktivnosti;
- spremlja stanje in vrednoti razvoj raziskovalno-razvojne dejavnosti v Republiki
Sloveniji z vidika raziskovalne in razvojne kakovosti;
- sprejema programe razvoja raziskovalno-razvojne dejavnosti za posamezno
znanstveno vedo oziroma raziskovalno področje;
- pripravlja predloge za oblikovanje in izvajanje ciljev ter instrumentov
raziskovalne in razvojne politike;
- pripravlja poročila o rezultatih raziskovalno-razvojne dejavnosti;
- opravlja druge naloge s področja izvajanja in spremljanja raziskovalne dejavnosti.
O predlogu prednostnih seznamov iz prejšnjega odstavka odloča na podlagi pete
alineje 16. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) in pete alineje 18. člena statuta
agencije Upravni odbor agencije (v nadaljnjem besedilu: UO agencije).
4. člen
(javnost dela)
O delu ZSA in o sprejetih sklepih obvešča javnost predsednik ZSA, po pooblastilu
predsednika ZSA pa tudi direktor ARRS.
ZSA obvešča predsednika UO agencije o svojih sejah.
5. člen
(sestava)
ZSA sestavlja šest članov, tako da so zastopana vse znanstvene vede: naravoslovno
– matematične vede, tehniške vede, medicinske vede, biotehniške vede, družboslovne
in humanistične vede.
Člane in predsednika ZSA imenuje minister, pristojen za znanost, na predlog Sveta
za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Člani znanstvenega sveta so imenovani za dobo petih let, brez možnosti ponovnega
imenovanja.
Na sejah ZSA je navzoč tudi direktor agencije.
6. člen
(stalna in občasna telesa ZSA)
Za izvajanje nalog ZSA ustanovi stalna in občasna strokovna telesa ter imenuje
njihove člane in predsednike. Delovanje stalnih in občasnih strokovnih delovnih
teles ter njihove naloge so opredeljene oziroma določene v splošnem aktu agencije.
7. člen
(predsednik ZSA)
Predsednik ZSA:
- predlaga dnevni red ZSA,
- sklicuje in vodi seje ZSA,
- podpisuje zapisnike ZSA,
- seznanja člane ZSA o pobudah, predlogih, informacijah in stališčih, ki se
nanašajo na delo ZSA in
- predstavlja ZSA v javnosti in zastopa njihova stališča in skrbi za uresničevanje
sklepov.
8. člen
( člani ZSA)
Člani ZSA so se dolžni udeleževati sej in sodelovati pri delu ZSA. V primeru,
da se iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, morajo svojo odsotnost najkasneje
tri dni pred sejo pisno sporočiti predsedniku ZSA (velja tudi sporočilo po elektronski
pošti).
Člani ZSA imajo pravico, da:
- so v skladu z določbami tega poslovnika obveščeni o predlogu dnevnega reda
seje,
- dajejo predloge za spremembe in dopolnitve dnevnega reda,
- za zadeve, ki so na dnevnem redu, prejmejo ustrezno gradivo,
- jim je omogočen vpogled v celotno dokumentacijo ZSA (z upoštevanjem zakonskega
varovanja podatkov),
- so obveščeni o izvrševanju sklepov ZSA.
Naloge članov ZSA:
- poročajo, razpravljajo in na predlog predsednika odločajo na sejah ZSA o
posameznih vprašanjih iz pristojnosti ZSA,
- predlagajo obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti ZSA,
- sodelujejo pri delu stalnih ali občasnih strokovnih oz. delovnih telesih,
ki jih imenuje ARRS,
- opravljajo druge naloge, ki jih določi ZSA.
Gradiva, ki se nanašajo na predloge raziskovalnih projektov in programov in njihovo
ocenjevanje, so zaupne narave.
Člani ZSA prejemajo vse publikacije, informacije in poročila, ki jih izdaja oziroma
pripravlja agencija.
9. člen
( mandat)
Mandat predsednika in članov ZSA je določen s sklepom o imenovanju, ki ga izda
minister, pristojen za znanost.
III. NAČIN IN POSTOPEK DELA ZSA
10. člen
( sklic seje)
Predsednik ZSA skliče sejo na:
- lastno pobudo,
- pobudo najmanj dveh članov ZSA,
- predlog direktorja agencije ali
- na predlog UO agencije oz. predsednika UO agencije.
11. člen
(rok sklica seje )
Vabilo na sejo ZSA, v katerem so predlagani dnevni red, čas in kraj seje, pošlje
predsednik ZSA članom in drugim vabljenim najmanj 7 dni pred sejo po elektronski
pošti, pisno gradivo v elektronski obliki pa najmanj 4 dni pred sejo, praviloma
tako, da sta v štiridnevni rok vključena sobota in nedelja. Poleg gradiv v elektronski
obliki prejmejo člani ZSA tiskano gradivo na sami seji ZSA.
Če je potrebno sejo ZSA sklicati v krajšem roku, kakor je določeno v prejšnjem
odstavku, morajo biti razlogi obrazloženi v vabilu.
Za vsako točko dnevnega reda, razen če gre za informacijo, mora biti vabilu priloženo
gradivo. Le izjemoma se, s soglasjem predsednika ZSA, gradivo lahko predloži na
sami seji ZSA.
12. člen
(sklepčnost seje)
Za nemoteno delo ZSA je potrebna prisotnost vseh članov ZSA. ZSA lahko formalno
veljavno sklepa, če so na seji navzoči najmanj štirje člani ZSA. V primeru nepopolne
sestave članov ZSA, ko članstvo posameznega člana ZSA preneha, lahko ZSA, za čas
do imenovanja nadomestnega člana ZSA, formalno veljavno sklepa, če so na seji navzoči
najmanj trije člani. Sklepčnost ugotovi predsednik ZSA na podlagi predložene liste
prisotnosti, nato predsednik ZSA ugotovi, kdo od vabljenih, poleg članov ZSA, je
še navzoč na seji.
Če ZSA ni sklepčen, se seja ne začne in jo je treba ponovno sklicati.
13. člen
( korespondenčna – dopisna seja ZSA)
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot je mogoče
sklicati sejo ZSA, oziroma v primerih, ko ni možno zagotoviti navzočnosti članov
na sami seji, lahko predsednik ZSA izvede korespondenčno - dopisno sejo, če temu
ne nasprotuje noben član ZSA.
Gradivo za korespondenčno - dopisno sejo se pošlje vsem članom ZSA po elektronski
pošti. Člani ZSA odločajo o posameznem vprašanju na dopisni seji pisno na glasovnici,
kjer je naveden predlagani sklep ter besedi »za« in »proti«. Obvezna sestavina glasovnice
so, poleg navedenega sklepa, še: datum in ura sklica seje, sklep, kjer se z besedilom
»za« in »proti« odloča o pristanku k sklicu dopisne seje ter rubrika, v kateri lahko
člani podajo morebitne pripombe. Član ZSA glasovnico natisne na papir. Član ZSA
glasuje tako, da pri vsakem sklepu obkroži, glede na svojo opredelitev, besedo »za«
ali »proti« in se podpiše. Glasovnico najkasneje v roku 36 ur od sklica seje pošlje
ali po pošti v ovojnici na sedež agencije ali po faksu, prav tako na sedež agencije.
V izjemnih primerih, ki jih določi predsednik ZSA, je rok lahko krajši. Sklep je
sprejet na dopisni seji, če je sprejet sklep o sklicu dopisne seje in podredno,
če je za predlagani sklep glasovala večina članov.
O korespondenčni- dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok
za sklic seje, postavljeno vprašanje oziroma predlog sklepa in odgovore članov komisije.
Ta zapisnik se potrdi na naslednji seji.
14. člen
(vabljeni na sejo)
Predsednik ZSA lahko povabi na sejo ZSA zunanje strokovnjake in predstavnike
sredstev javnega obveščanja.
15. člen
( dnevi red seje)
Predsednik ZSA predlaga dnevni red seje, ki je naveden v vabilu na sejo in morebitne
spremembe ali dopolnitve tega dnevnega reda. Spremembe ali dopolnitev predloga dnevnega
reda lahko predlaga in utemelji tudi vsak drug član ZSA.
Na dnevnem redu vsake seje ZSA mora biti posebna točka za potrditev zapisnika
in za poročilo o uresničevanju sklepov prejšnje seje.
ZSA o dnevnem redu odloči z glasovanjem.
16. člen
(potek seje)
Predsednik ZSA vodi sejo ZSA po sprejetih točkah dnevnega reda. Najprej da besedo
poročevalcu, če je potrebna uvodna obrazložitev, nato pa članom, ki želijo razpravljati.
Razpravljajo lahko tudi drugi udeleženci seje, če jim to dovoli ali jih k temu povabi
predsednik ZSA. Predsednik ZSA daje besedo razpravljavcem po vrstnem redu prijav
in ob tem upošteva njihove zahteve po odgovoru. Mimo vrstnega reda lahko dobi besedo
poročevalec, če je potrebna dopolnitev obrazložitve ali dodatno pojasnilo.
Direktor agencije oziroma drug udeleženec seje, zaposlen v agenciji, se mora
izločiti iz obravnave predlogov sprememb oziroma dopolnitev prednostnega seznama
prijav, ki jih ZSA predlaga glede na končni predlog panela, in se nanašajo na prijavo
za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti raziskovalne organizacije (pri
univerzi članica), v kateri direktor agencije oziroma drug zaposleni v agenciji
opravlja dopolnilno delo.
Razprava o posamezni točki dnevnega reda traja, dokler člani ZSA želijo razpravljati.
Če predsednik ZSA ugotovi, da je zadeva dovolj pojasnjena, razpravo konča in
predlaga sprejem ustreznega sklepa ali druge odločitve.
Če predsednik ZSA ali ZSA ugotovi, da zadeva ni dovolj pojasnjena, jo vrne predlagatelju
v dopolnitev in določi rok ponovne predložitve na sejo ZSA.
17. člen
( oblikovanje sklepa)
Sklep ali drugo odločitev predlaga predsednik ZSA pri vsaki točki dnevnega reda
posebej. Predlog sklepa ali predlog druge odločitve ZSA mora biti nedvoumno oziroma
razumljivo oblikovan.
Člani ZSA lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev sklepa ali druge odločitve.
Če je več predlaganih sklepov v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu sklepa
posebej. V primeru, da nobeden izmed predlogov ne dobi zadostne večine, se glasovanje
ponovi, med tistima predlogoma, ki sta dobila največ glasov.
Če tudi pri ponovnem glasovanju nobeden izmed predlogov ne dobi potrebne večine,
se šteje, da ZSA o zadevi ni odločila in sklep ni sprejet. V takem primeru ZSA opredeli
postopek za nadaljnje aktivnosti pri pripravi rešitve odprtega vprašanja.
Ločeno mnenje kateregakoli člana ZSA se mora na njegovo zahtevo vnesti v zapisnik.
18. člen
(sprejemanje sklepov)
ZSA načelno odloča s soglasjem članov.
Če soglasja ni mogoče doseči, ZSA odloči o sklepu ali drugi odločitvi z glasovanjem
vseh navzočih članov ZSA. Sklep ali druga odločitev ZSA je sprejeta, če zanjo glasujejo
najmanj štirje člani ZSA. V primeru nepopolne sestave članov ZSA, ko članstvo
posameznega člana ZSA preneha, je za čas do imenovanja nadomestnega člana ZSA, sklep
ali druga odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo najmanj trije člani ZSA.
Član ZSA, ki se s predlaganim sklepom ne strinja, lahko poda ločeno mnenje, ki
se ga zapiše v zapisnik.
Na seji, sklicani kakor je določeno v prvem odstavku 13. člena tega poslovnika
(korespondenčna-dopisna seja), je sklep ali druga odločitev ZSA sprejeta, če za
njen sprejem glasujejo štirje člani ZSA.
19. člen
(način glasovanja)
Člani ZSA glasujejo o sklepih ali drugih odločitvah praviloma z dviganjem rok.
Pri tem predsednik ZSA ugotovi, kdo je za, kdo je proti in kdo se glasovanja vzdrži.
ZSA lahko odloči, da se o posameznem sklepu izvede poimensko glasovanje. Vsak
član ZSA ima pravico, da pojasni razloge za svojo odločitev pri glasovanju.
20. člen
(odpravek sklepa)
Sklepe ali druge odločitve ZSA podpisuje predsednik ZSA oziroma njegov namestnik.
21. člen
( zapisnik seje)
O delu na seji ZSA se piše podroben zapisnik.
Zapisnik seje mora vsebovati:
- zaporedno številko seje,
- datum, uro začetka in konca seje ter podatke o morebitni prekinitvi in nadaljevanju
seje,
- kraj seje,
- ime in priimek prisotnih,
- kdo je sejo vodil,
- podatke o sklepčnosti seje,
- dnevni red z navedbo vseh morebitnih sprememb in dopolnitev, ki so bile
sprejete,
- navedbo poročevalcev k posameznim točkam dnevnega reda in vseh razpravljavcev,
- sprejete sklepe oziroma odločitve z opredelitvijo večine, s katero so bili
sprejeti oz. zapis, da določen sklep ni bil sprejet ali pa o zadevi ni bilo
odločeno,
- izjave, katere člani komisije izrecno zahtevajo, da se vpišejo v zapisnik.
Zapisnik piše zapisnikar, ki ga določi direktor agencije izmed strokovnih sodelavcev
agencije.
Zapisnik vsebuje tudi zapis razprave posameznih članov ZSA, ki to izrecno zahtevajo.
Zapisnik podpišeta predsednik ZSA oziroma njegov namestnik in zapisnikar.
Predlog zapisnika prejmejo člani ZSA v petih delovnih dneh po seji. Morebitne
pripombe pošljejo pisno v petih dneh od prejema predloga zapisnika.
Sprejete sklepe, ki jih je treba izvršiti takoj in so na seji sprejeti v predloženi
obliki, predsednik ZSA ali njegov namestnik lahko podpiše pred potrditvijo celotnega
zapisnika.
Zapisnik ZSA praviloma obravnava na naslednji seji. Prisotni člani ZSA lahko
še dodatno podajo dopolnila s pripombami na zapisnik. Zapisnik in morebitne pripombe
potrdi ZSA z glasovanjem.
22. člen
(izvrševanje sklepov)
Za izvrševanje sklepov ali drugih odločitev ZSA skrbita predsednik ZSA in direktor
agencije.
23. člen
(zagotavljanje dela)
Strokovne, organizacijske in administrativno-tehnične naloge za ZSA opravlja
tajništvo direktorja agencije.
24. člen
(shranjevanje dokumentacije)
Gradiva, ki se obravnavajo na sejah ZSA in sejah njegovih delovnih teles, zapisnike
in druge dokumente ZSA, hrani tajništvo direktorja agencije.
25. člen
(odpravki pisnih sklepov)
Za potrjevanje verodostojnosti sklepov in drugih dokumentov s področja dela ZSA
se v skladu s Statutom agencije uporablja veliki okrogli žig agencije.
26. člen
(sejnine)
Sejnine članom ZSA se izplačujejo skladno z določili splošnega akta agencije.
Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije št. 0142-14/2006/1 z dne 8. 12. 2005 vsebuje naslednji končni
določbi:
"IV. KONČNI DOLOČBI
27. člen
(spremembe pravilnika)
Vsak član ZSA ima pravico predlagati spremembe in dopolnitve tega poslovnika.
28. člen
(rok uveljavitve)
Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejetja na UO agencije. Vroči se vsem članom
UO agencije, članom ZSA in arhivu agencije.".
Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije št. 014-2/2007-1 z dne 6. 4. 2007 ne vsebuje prehodnih
in končnih določb.
Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije št. 007-12/2013-1 z dne 30. 9. 2013 vsebuje naslednjo
končno določbo:
"2. člen
Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejetja na UO ARRS. Vroči se vsem članom
UO ARRS, članom ZSA in ARRS.".
|